Intervju 7.9.2017 9:00

Nevenka Kržan: Investitorje privablja varno okolje in znanje

pogovarjal se je Alen Pivk

Ljubljana, 7. septembra - Partnerica podjetja KPMG za poslovno svetovanje in predsednica AmCham Slovenija Nevenka Kržan je pred konferenco o investicijskih priložnostih v Sloveniji, ki bo prihodnji teden v Ljubljani, v pogovoru za STA poudarila, da Slovenija postaja privlačnejša za tuje investitorje, ki iščejo varno okolje in znanje. A še vedno je potrebnega veliko dela.

Ljubljana, KPMG
Nevenka Kržan iz KPMG poslovno svetovanje.
Foto: Bor Slana/STA

Ljubljana, KPMG
Nevenka Kržan iz KPMG poslovno svetovanje.
Foto: Bor Slana/STA

Ljubljana, KPMG
Nevenka Kržan iz KPMG poslovno svetovanje.
Foto: Bor Slana/STA

Ljubljana, KPMG
Nevenka Kržan iz KPMG poslovno svetovanje.
Foto: Bor Slana/STA

Ljubljana, KPMG
Nevenka Kržan iz KPMG poslovno svetovanje.
Foto: Bor Slana/STA

Ljubljana, KPMG
Nevenka Kržan iz KPMG poslovno svetovanje.
Foto: Bor Slana/STA

V zadnjem času je Slovenija postala bolj privlačna za tuje investitorje. Kateri so razlogi za to?

Razlogov za interes je nedvomno več. Nekateri so povezani s Slovenijo, druge razloge pa lahko iščemo v globalnih trendih in geopolitični situaciji. Slovenija ima eno najvišjih rasti bruto domačega proizvoda (BDP) v evroobmočju. V drugem četrtletju je bila rast BDP za 4,4 odstotka višja kot v enakem četrtletju prejšnjega leta. V letošnjem prvem četrtletju pa smo bili po doseženi stopnji rasti na tretjem mestu med vsemi članicami EU. Drug pomembne element so dogajanja na finančnih trgih, kjer so obrestne mere nizke in kapital išče ugodnejše plasmaje.

Na lestvici konkurenčnosti, ki jo je v svoji študiji za leti 2016 in 2017 objavil Svetovni gospodarski forum, je Slovenija uvrščena na 56. mesto (leto prej 59.) izmed 138 proučevanih držav. Slovenija dosega visoke ocene pri zagotavljanju vsesplošne varnosti, tudi varnosti investitorjem, zdravstvene varnosti, izobraževalnega sistema, tehnološke pripravljenosti in inovacij. Na žalost pa se v drugi del lestvice uvrščamo po razvitosti finančnega trga ter prilagodljivosti trga dela.

Kakšni so sicer investicijski trendi v svetu?

Po podatkih Konference Združenih narodov o trgovini in razvoju (Unctad) so v letu 2016 globalne tuje neposredne investicije v svetu padle za 13 odstotkov. Skupaj so znašale 1520 milijard dolarjev. Razlog za padec je v upočasnjeni rasti svetovnega gospodarstva. Padec pa ni bil enakomeren povsod po svetu. Evropa beleži padec v višini 29 odstotkov, kot tudi države Južne Amerike in Azije, medtem ko Severna Amerika rast za šest odstotkov. Rasti neposrednih tujih investicij so bile zabeležene na Japonskem in Avstraliji ter znatno v Kazahstanu in Rusiji. Ko investicije v ti dve državi pogledamo pobližje, vidimo, da so investicije v Kazahstan povezane z vlaganji v izkoriščanje naravnih bogastev, v Rusiji pa s privatizacijo.

Aktivnosti nakupov in prodaje podjetij med državami so v letu 2016 dosegle leto 2007, torej obdobje pred krizo, in so v primerjavi z letom 2015 zrasle za 13 odstotkov. V Sloveniji se veliko govori o t. i. green field investicijah. V svetu so bile v letu 2016 koncentrirane v nekaj večjih projektov v nekaj državah. Iz vsega zgoraj navedenega lahko vidimo, da v kolikor so v državah na razpolago ugodno gospodarsko okolje in investicijske priložnosti, se bo pritok investicij povečeval.

Gledano sektorsko padajo investicije v proizvodne projekte in primarni sektor, naraščajo pa investicije v storitvene dejavnosti, predvsem kot posledica rasti infrastrukturnih in gradbenih projektov.

Katere so konkurenčne prednosti Slovenije pri privabljanju investicij, v primerjavi z drugimi državami Srednje, Južne in Vzhodne Evrope?

Prednost Slovenije je zagotovo, da smo ena izmed držav evro območja. Sosednje države z vzhodnega Balkana niso v schengenskem območju, prav tako še vedno poslujejo s svojimi valutami. Prav volatilnost nekaterih valut vzhodnih držav je bila v zadnjem obdobju zelo visoka.

Imamo razvito infrastrukturo, varno okolje in, kar se mi zdi posebej pomembno, visoko usposobljene in izobražene strokovnjake s splošnimi in specialističnimi znanji ter tudi znanji tujih jezikov. Imamo politično stabilnost, ki je za investitorje pomembna, in zagotavljamo varnost investitorjem v smislu prenosa dobičkov in neposeganja v zasebno lastnino.

Katere pa so glavne pomanjkljivosti?

V preteklosti smo zamudili marsikatero priložnost zaradi dolgih rokov za sprejemanje odločitev ali dolgih administrativnih postopkov. Področja, kjer bi se dalo kaj narediti, so nedvomno trg dela in konkurenčnost trga dela. Že nekaj let govorimo, da so davčna bremena v Sloveniji visoka. Razmisliti bi morali na primer o zgornjih mejah plačevanja prispevkov, razširitvi dohodninskih razredov. Razmisliti bi morali, kako privabiti investitorje, ki bi zaposlovali naše talente kot tudi omogočiti nadgradnjo slovenskega znanja s talenti iz tujine. Tu se nedvomno poraja vprašanje zaposlovanja tujih državljanov in dolgotrajnosti vseh postopkov povezanih s tem.

Drugo področje, ki bi ga morali urediti, pa je področje pridobivanja vseh vrst dovoljenj za opravljanje dejavnosti, gradnje objektov in drugih administrativnih dejanj. Cilj postati "zelena referenčna država v digitalni Evropi", moramo pospremiti z delovanjem v smeri digitalizacije postopkov in odprave administrativnih ovir. Pomembno je povezovanje lokalnih skupnosti, države in gospodarstva za doseganje napredka.

Večina tujih investicij v Sloveniji je bila v zadnjih 20 letih usmerjena predvsem v nakupe podjetij v raznih postopkih prodaj, prek unovčevanja terjatev na DUTB in v insolvenčnih postopkih. Zdaj pa je vse več zanimanja za večje greenfield naložbe. Kje vidite razloge za to?

Vsekakor je interes investitorjev povezan s tem, kakšna sredstva ali premoženje so v državi na razpolago ter kakšen je zakonodajni okvir. V času privatizacije v sredini 90. let ni bilo še govora o možnostih zasebnih vlaganj v večje infrastrukturne objekte. Eden večjih v Sloveniji je bila izgradnja avtocestnega križa, ki se je financirala z zadolževanjem države. V tujini so tovrstne investicije potekale tudi prek javno-zasebnih partnerstev. Zakon o javno-zasebnem partnerstvu je bil v Sloveniji sprejet konec leta 2006.

Drug vidik pa je geopolitične narave. Kar nekaj družb umika proizvodnjo z držav Daljnega vzhoda in jih seli bliže Evropi, kar pomeni nakup ustreznega podjetja ali greenfield investicijo.

Tretji vidik pa je, da je svetovna gospodarska kriza prizadela tudi slovenska podjetja. Po podatkih slovenskega statističnega urada smo imeli v letu 2015 v Sloveniji 326 gospodarskih subjektov z več kot 250 zaposlenimi. V letu 2008 pa je bilo tovrstnih subjektov 385. Mala in srednja podjetja zaposlujejo 72 odstotkov vseh zaposlenih. V letih od 2008 do 2015 se je število mikro podjetij (do devet zaposlenih) povečalo za 40.000.

Iz navedenega je razvidno, da se spreminja struktura gospodarstva, kar je dodatno pospešila gospodarska kriza in prestrukturiranje slovenskega bančnega sistema. Naložbe, ki so na razpolago se torej v času spreminjajo, kapital pa išče zanimive v nekem danem trenutku.

V katerih sektorjih je največ interesa za naložbe v Sloveniji?

Težko se opredelim za posamezen sektor. V veliki meri je od narave investitorja odvisna izbira naložb. Določeni finančni investitorji iščejo visoko donosna podjetja, drugi pa podjetja, ki bi jih bilo potrebno prestrukturirati. Pomembne je tudi obseg naložbe, saj je marsikatero podjetje za večje finančne investitorje premajhno. Predvsem v zadnjem času smo priča tudi naložbam v tehnološka start up podjetja in inovativna podjetja. Menim, da je to posebej zanimivo in Slovenijo uvršča na zemljevid držav naprednih v tehnoloških rešitvah in inovativnosti.

Katere sektorje bi morala Slovenija posebej promovirati v tujini glede na omejene vire?

Vsekakor visoko inovativna podjetja, tehnološke rešitve, znanje, kadre, visoko dodano vrednost. Na že omenjeni lestvici konkurenčnosti se na segmentu tehnoloških rešitev in inovativnosti uvrščamo na 35. mesto, kar je zgornja četrtina proučevanih držav. To prednost bi morali izkoristiti in tudi spodbujati. Po drugi strani pa ne smemo pozabiti, da je v Sloveniji kar nekaj "opuščenih" projektov zaradi stečajev gradbincev ali investitorjev v času krize. Tudi za te projekte bi morali čim prej pridobiti investitorje in jih dokončati.

Kje vidite razloge, da Slovenija ne prodaja t.i. greyfield območij, npr. različnih zapuščenih distribucijsko oz. industrijsko-obrtnih con (Sežana, Nova Gorica, Murska Sobota ...)?

Na to vprašanje težko odgovorim, ker posebnosti teh področij ne poznam. Vsekakor bi morale lokalne oblasti poskrbeti, da bi se v ta zapuščena območja vrnile dejavnosti, bodisi v obliki oddaje v najem, v kolikor so težave v lastništvu objektov, bodisi dokončnih prodaj. Pomagalo bi tudi, v kolikor bi podjetja, ki bi odprla dejavnost v tovrstnih conah in zaposlila okoliško prebivalstvo, dobila določene minimalne spodbude ali vsaj možnosti prodaje svojih izdelkov oz. storitev na lokalnih trgih. Nujno bi bilo sodelovanje lokalnih oblasti, države in morebitnih lastnikov objektov s ciljem hitrih rešitev. Včasih so tovrstna okolja primerna za start-up podjetja in raznovrstne pospeševalnike.

Kako vidite težave z investicijo Magne? Ali so na splošno postopki v Sloveniji še vedno predolgi ali je v tem primeru časovnica res prekratka?

Vsekakor bi morali postopke pospešiti. Ko gre za nova delovna mesta, projekte, ki nedvomno kažejo na upravičenost investicije - tudi z vidika varovanja okolja, menim, da zapletov ne bi smelo biti. Sem zagovornik odprtega dialoga in pri tako obsežni investiciji, kot je nova investicija (ne samo Magna), bi morali vsi vpleteni sesti za eno mizo in najti skupno rešitev.

Kako ocenjujete predlagano gradbeno zakonodajo, ki naj bi postopke pridobivanja dovoljenj olajšala?

Vse, kar omogoča hitrejše administrativne postopke, je nujno. Investitor bo želel čim prejšnjo povrnitev vloženih sredstev oziroma donos. Odločil se bo za investicijo tam, kjer bo ta cilj dosežen.