znanost 22.8.2017 16:33

V Sloveniji prvič našli azijskega ambrozijskega podlubnika

Ljubljana, 22. avgusta - Na območju Slovenije, natančneje v Podsabotinu v Goriških Brdih, so potrdili najdbo azijskega ambrozijskega podlubnika, novega škodljivca iz družine podlubnikov, ki z izvrtavanjem rovnih sistemov pod lubjem in v lesu ter vnosom simbiotske glive povzroča poškodbe na drevesih. Rastlina lahko zaradi tovrstne izčrpanosti propade.

Nemčija, Bergisch Gladbach.
Ličinka lubadarja pod lubjem iglavca.
Foto: dpa/STA
Arhiv dpa/STA

Kot so danes sporočili z Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, so se hrošči ujeli v vabe ob robu listnatega gozda, ki so bile postavljene v okviru izvajanja načrtovanih programov preiskav za odkrivanje nevarnih škodljivih organizmov rastlin, ko je njihova navzočnost še omejena in je večja verjetnost za njihovo uspešno izkoreninjenje.

Uradni laboratorij Gozdarskega inštituta Slovenije je na podlagi odvzetih vzorcev ugotovil, da gre za škodljivca iz družine podlubnikov, z latinskim imenom Xylosandrus crassiusculus, kar sta potrdila tudi uradna laboratorija v Italiji in na Češkem. O najdbi v Sloveniji, ki je sicer po navedbah uprave omejena na dve lokaciji, Podsabotin in Prvačino, je uprava že obvestila Evropsko komisijo in države članice EU.

Po potrditvi prisotnosti novega škodljivca so strokovnjaki Gozdarskega inštituta Slovenije postavili dodatne vabe in podrobno pregledali stometrski pas okoli mesta prve najdbe, vendar simptomatičnih dreves niso našli. V nadaljevanju načrtujejo postavitev novih vab in razširitev obsega pregledov, da bi ugotovili vir napada.

Škodljivi hrošč z izvrtavanjem rovnih sistemov in vnosom simbiotske glive povzroča poškodbe na drevesih in grmovnicah velikega števila listavcev, kar vodi v venenje listov, odmiranje vej in lomljenje poganjkov ter splošno oslabitev in izčrpanost, ki se pogosto konča s propadom cele rastline, pojasnjuje uprava.

Čeprav so ga v Evropi doslej pogosto našli v drevesih rožičevca, je nabor gostiteljskih rastlin precej bolj obsežen. Pojavlja se v sadnih rastlinah, kot so kaki, figovec, jablana, češnja, sliva in breskev, pa tudi v trti ter v številnih vrstah gozdnih in okrasnih rastlin - v hrastu, topolu, vrbi, jelši in javorju denimo.

Zaradi velikega števila gostiteljskih rastlin in sposobnosti hitrega naraščanja številčnosti populacije (nespolno razmnoževanje) škodljivec predstavlja tveganje za zdravje rastlin v novem okolju, zato je na opozorilnem seznamu Evropske organizacije za varstvo rastlin.

Hrošč izvira iz Azije in se je z mednarodno trgovino z gostiteljskimi rastlinami in lesom razširil še v Ameriko, Afriko in Evropo. V Evropi so azijskega ambrozijskega podlubnika prvič našli leta 2003 v italijanski Toskani, kasneje še v Franciji in lani tudi v Španiji.

Lokalno so za širjenje na novih gostiteljskih rastlinah ključne samice, ki napadejo tudi povsem zdrava drevesa, na večje razdalje pa se lahko prenesejo jajčeca, ličinke, bube ali odrasli hrošči z napadenimi gostiteljskimi rastlinami, lesom ter lesenim pakirnim materialom.

Glede obnašanja azijskega ambrozijskega podlubnika v Evropi je še veliko neznanega. V Italiji ob najdbi niso izvedli nobenih ukrepov, zato se je hrošč ustalil in razširil tudi na druga območja te države. Francija in Španija pa sta ob najdbah pričeli z izvajanjem ukrepov za izkoreninjenje hrošča, kot sta posek napadenih dreves in poostren monitoring.