Startupi 26.8.2017 8:45

Vlada pripravlja rešitve za težave startupov

Ljubljana, 26. avgusta - Čeprav so startupi v Sloveniji deležni široke podpore, tako iz zasebnega kot javnega okolja, pa se pri svojem poslovanju soočajo z vrsto ovir. Nanje so opozorili tudi na majski konferenci Podim, zdaj pa je akcijski načrt za bolj konkurenčno okolje za startupe oz. projekte pripravljen. Vlada ga bo sprejela na eni prihodnjih sej.

Slovenj Gradec.
Prostori podjetniškega inkubatorja v Slovenj Gradcu.
Foto: Vesna Pušnik Brezovnik/STA

Arhiv STA

Kot so maja v Mariboru opozorili udeleženci letošnje konference Podim, ki velja za enega vodilnih startup dogodkov v alpsko-jadranski regiji, vidijo priložnost predvsem v dodatnih davčnih olajšavah in oprostitvah, poenostavitvah in zmanjšanju birokracije ter zakonodajne regulative ter okrepitvi pozitivnega odnosa do podjetništva. Prav tako si želijo boljše podpore ustanoviteljem startup podjetij, boljšega poznavanja dejanskih potreb startupov ter nadaljnje podpore v obliki javnega dolžniškega in lastniškega kapitala.

Akcijski načrt Slovenija - dežela startupov prepoznava te težave startupov in navaja ukrepe za njihovo rešitev, predvsem s področja hitrorastočih in visoko tehnoloških podjetij. V določenih primerih bodo nujne zakonodajne spremembe, v določenih pa zgolj spremembe izvedbene prakse obstoječe zakonodaje oz. tudi druge oblike rešitev oz. ukrepov, ugotavljajo avtorji.

Sodelovati bodo morala praktično vsa ministrstva. Na finančnem in gospodarskem ministrstvu se bodo denimo morali soočiti z opozorilom, da v Sloveniji ni davčnih olajšav za investitorje v startupe, kot tudi ne za mlada inovativna podjetja, skupaj z ministrstvom za delo pa bodo morali pripraviti tudi predlog za rešitev problema previsoke davčne obremenitve plač, zaradi katere mladi sposobni kadri raje odhajajo v tujino.

Rok za implementacijo rešitev je določen konec marca 2018, prvo poročanje pristojnih ministrstev pa vlada pričakuje že do 31. oktobra.

Analize sicer kažejo, da je podpora startupom v slovenskem startup ekosistemu zelo pestra, saj v njem deluje veliko zasebnih in javnih deležnikov.

Praktično vsi startupi (97 odstotkov) so si najprej pomagali sami oziroma v krogu družine, prijateljev in drugih povezanih oseb. Kot drugo najpogostejšo pomoč zasledimo zagonsko spodbudo Slovenskega podjetniškega sklada, ki jo finančno zagotavlja ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (48 odstotkov) oz. druge oblike nepovratnih sredstev države.

Na tretjem mestu startupi omenjajo mentorsko pomoč drugih startupovcev oziroma podjetnikov (23 odstotkov). Temu sledijo produkti semenskega kapitala Slovenskega podjetniškega sklada (20 odstotkov), različna startup tekmovanja in nagrade (15 odstotkov) ter pomoč drugih akterjev startup ekosistema.

A ne gre samo za denar, največji delež startupov kot potreben nedenarni vir omenja tudi poslovne povezave in mreže (77 odstotkov), človeški kapital v obliki kakovostnih sodelavcev (76 odstotkov) in specialistično znanje (33 odstotkov).

Za spodbujanje startup podjetij je v Sloveniji že na voljo podporno okolje v obliki VEM točk, univerzitetnih in podjetniških inkubatorjev, tehnoloških parkov, pospeševalnikov ter finančne spodbude (subvencije, semenski kapital, itd.).

Po podatkih skupnosti Silicijevi vrtički so startupi slovenskih ustanoviteljev v letu 2016 doma in v tujini uspeli zbrati 95,7 milijona dolarjev investicij. To je sicer manj od rekordnih 131,7 milijona dolarjev v letu 2015, a polovico več kot v letu 2014. V obdobju od leta 2005 so startupi zbrali skupno 350 milijonov dolarjev v okviru približno 400 investicij.

Slovenija pa je v letu 2016 dočakala tudi svojega prvega samoroga - s tem izrazom se na Zahodu označuje mlada tehnološka podjetja z ocenjeno vrednostjo več kot milijardo dolarjev. Podjetje Outfit7 slovenskih ustanoviteljev zakoncev Login, ki je znano po mobilni aplikaciji Talking Tom, so za milijardo dolarjev kupili azijski investitorji.