Podjetja 12.7.2017 16:36

V Bruslju o izzivih in priložnostih izkoriščanja vetrne energije v Sloveniji

Bruselj, 12. julija - V Evropskem parlamentu v Bruslju je danes potekala razprava o izzivih in priložnostih izkoriščanja vetrne energije v Sloveniji. Slovenija z vetrom proizvede le 0,04 odstotka električne energije. Glavni izzivi so negativno javno mnenje ter težave s prostorskim načrtovanjem in pridobivanjem dovoljenj.

Dolenja vas.
Veter, veternica, elektrika, energetika, energija.
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Arhiv STA

Gostitelj dogodka, evropski poslanec Franc Bogovič (EPP/SLS) je takoj na začetku izpostavil, da je za napredek pri izkoriščanju vetrne energije v Sloveniji nujno izboljšati komunikacijo z lokalnimi skupnostmi in nevladnimi organizacijami. To sporočilo je bilo rdeča nit razprave.

Vetrna energija v Evropi predstavlja 10,4 odstotka vse energetske porabe gospodinjstev in podjetij. Slovenija pa z vetrom proizvede le 0,04 odstotka električne energije, v državi sta le dve vetrni elektrarni, je direktorica Gospodarskega interesnega združenja vetrne energije Mojca Grobelnik z dvema statističnima podatkoma ponazorila stanje v Sloveniji.

Takšno stanje je po besedah Grobelnikove mogoče pojasniti z nekaj glavnimi razlogi: pomanjkanjem politične strategije, negativnim javnim mnenjem ter težavami z okoljevarstvenimi organizacijami in javno upravo.

Težave se pogosto pojavljajo, ker je okoli 40 odstotkov ozemlja Slovenije zavarovanega v okviru naravovarstvenega programa Natura 2000, kar sicer ne izključuje možnosti postavitve vetrnic, jo pa otežuje.

Grobelnikova ob tem izpostavlja, da je težko verjeti, da je lahko vetrnica za ljudi bolj problematična kot projekt Teš 6, ter napoveduje, da se bodo borili proti mitom in za spremembo javne percepcije.

Izvršni direktor ene največjih globalnih organizacij na področju vetrne energije WindEurope Giles Dickson Sloveniji svetuje, naj zagotovi jasna in preprosta pravila glede prostorskega načrtovanja in dovoljenj ter stik z lokalno skupnostjo, kateri naj ponudi tudi neposredne gospodarske koristi od postavitve vetrnice.

Dickson izpostavlja tudi, da je treba energetsko tranzicijo zelo dobro načrtovati, saj se ne zgodi samodejno, da je treba opredeliti dobro premišljena merila za sodelovanje podjetij pri teh projektih ter da je treba dati prednost razpisom za specifično tehnologijo pred tehnološko nevtralnimi razpisi za zbiranje ponudb.

Obe vetrnici v Sloveniji je proizvedlo nemško podjetje Enercon, ki na podlagi izkušenj med izzivi izpostavlja vprašanje lokacije vetrnic, saj je zelo težko opredeliti prostor, primeren za njihovo postavitev, proces pridobivanja dovoljenj ter logistične težave zaradi goratosti in majhnih cest, ki pa so obvladljive.

Ker ni enotnega okvira za delovanje, se je treba pogovarjati neposredno z občino, pri čemer proces ni zelo transparenten, je še pojasnil predstavnik Enercona Christopher Frey.

Razprave se je udeležil tudi predsednik uprave Slovenskega gospodarskega in raziskovalnega združenja Draško Veselinovič, ki je poudaril, da je treba izkoristiti priložnosti na tem področju, in pozval k sodelovanju.

Vprašanja v povezavi z razvojem vetrne energije naj bi Slovenija naslovila v sklopu priprave nacionalnega energetskega koncepta. Nacionalne koncepte naj bi članice unije v sklopu oblikovanja energetske unije posredovale Evropski komisiji v začetku prihodnjega leta, vendar zaradi pomanjkanja časa potekajo prizadevanja za podaljšanje tega roka za eno leto.