Bulčeva: Sloveniji za 11 projektov 63 milijonov nepovratnih evropskih sredstev

Kot je ob predstavitvi pojasnila Bulčeva, se je Slovenija na tretji razpis prijavila z 19 projekti, v skupni vrednosti 188 milijonov evrov. Uspešno je kandidirala z 11, ki jim bo namenjeno 63 milijonov evrov.

Dobrih 44 milijonov bo namenjenih projektu drugega tira železniške proge Divača-Koper, od tega 33,49 milijona evrov za projektno zasnovo in del predhodnih del za izgradnjo železnice, še 10,85 milijona evrov pa za arheološka in geološka dela ter del predhodnih del.

Državni sekretar na infrastrukturnem ministrstvu Jure Leben je po objavi izrazil veselje, da je Slovenija dobila omenjena sredstva na razpisu, na katerega se je sicer prijavila Direkcija za infrastrukturo. "S tem je tudi komisija pokazala, da imamo jasno zastavljen finančni načrt, da je projekt tehnično prepoznan v sklopu evropskih koridorjev in da je ekipa, ki dela na projektu, kompetentna," je poudaril.

Novica o odobrenih evropskih nepovratnih sredstvih za drugi tir prihaja le dan po tem, ko se je iztekel rok za zbiranje podpisov za referendum o zakonu o drugem tiru. Nasprotniki vladnega zakona so že v začetku tedna sporočili, da imajo podpisov dovolj.

Leben je danes zagotovil, da na ministrstvu z aktivnostmi nadaljujejo. "Ne bo odmika ne levo ne desno, z aktivnostmi moramo iti naprej, ker je projekt velik. Ko bo referendum razpisan, se bomo usedli in videli, kako naprej in če je treba kakšne stvari spremeniti," je dodal.

Slovenija se namerava sicer z drugim tirom do 14. julija prijaviti še na t.i. blending razpis, na katerem na infrastrukturnem ministrstvu računajo na med 80 in 100 milijonov evrov sredstev.

Bulčeva je v zvezi z drugim tirom danes poudarila, da je Slovenija v zadnjem obdobju naredila zelo pomembne korake, ki so bili v pravno-formalnem okvirju pomembni za dodeljevanje sredstev. Zaenkrat komisija ne vidi zadržkov pri podpori projekta, je poudarila.

Referendum po njenih besedah ni neobičajen pojav, a gre za stvar države članice. Država mora v primeru drugačnih odločitev komisijo obvestiti, "pri tem pa se moramo zavedati, da velja pravilo porabi ali izgubi". Če Slovenija sporoči, da denarja ne bo porabila, se bo razdelil drugim projektom, je dodala.

Vsak razpis je sicer po besedah komisarke zgodba zase. T.i. blending razpis, na katerega se bo Slovenija prijavila do 14. julija, je odprtega tipa, kjer imajo vsi enake pogoje, je dejala in pojasnila, da ne gre več za ovojnice, ki so namenjene posameznim članicam.

Poleg drugega tira je Slovenija na razpisu uspešno kandidirala s karavanškim predorom. Nekaj manj kot 1,4 milijona evrov bo namenjenih pripravi študij o varnostno-tehnični nadgradnji tunela, za gradnjo druge cevi predora Karavanke pa bo namenjenih 7,95 milijona evrov.

Projektu eGAFOR, gre za elektronsko splošno napoved za letalstvo, bo namenjenih 100.300 evrov, mednarodnemu projektu Next-E za vzpostavitev polnilnih postaj za električna vozila slaba 2,8 milijona evrov, projektu Urban-E pa 1,7 milijona evrov.

Nadaljevanju izvajanja programa Sesar bo namenjenih dobrih 984.141 evrov, mednarodnemu projektu Crocodile, ki se ukvarja s pametno izmenjavo prometnih podatkov med članicami EU iz srednje in vzhodne Evrope pa 1,08 milijona evrov.

Še 1,12 milijona evrov bo šlo za projekt integracije upravljanja prometa v nacionalnem centru za upravljanje, projekt C-Roads Slovenia 2 pa bo počrpal 1,55 milijona evrov.

Evropska komisija je sicer v okviru tretjega razpisa za sofinanciranje izbrala 152 projektov. Skupaj je podelila 2,7 milijarde evrov sredstev, kar bo zagnalo vlaganja v velikosti 4,7 milijarde evrov, je pojasnila komisarka.

Bulčeva je ob objavi rezultatov razpisa še izpostavila, da so vlaganja v infrastrukturo eno od ključnih orodij Evropske komisije za krepitev razvoja in rasti, ki hkrati omogoča razvoj obstoječih in ustvarjanje novih delovnih mest.

Analize po besedah komisarke kažejo, da en odstotek naložb v infrastrukturo predstavlja 1,5 odstotka povečanja bruto domačega proizvoda (BDP) v obdobju štirih let. Prometna infrastruktura je tudi izredno pomemben segment v celotni sliki EU. Industrija neposredno zaposluje približno 10 milijonov ljudi in predstavlja pet odstotkov DBP.