Podjetja 19.6.2017 17:23

Slovenija in Rusija v dogovorih o poštnem logističnem centru na mariborskem letališču

Maribor, 19. junija - Ruski minister za zveze in množične komunikacije Nikolaj Nikiforov je ob koncu današnjega obiska v Mariboru sporočil, da se ruska in slovenska pošta dogovarjata o vzpostavitvi logističnega centra na mariborskem letališču. Slovenska in ruska stran sta ob tej priložnosti tudi dorekli podrobnosti vzpostavitve načrtovanega ruskega muzeja v Melju.

Orehova vas, Letališče Edvarda Rusjana Maribor.
Izjava za medije ruskega zunanjega ministra za zveze in množične komunikacije Nikolaja Nikiforova.
Minister Nikiforov ter minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek.
Foto: Andreja Seršen Dobaj/STA

Orehova vas, Letališče Edvarda Rusjana Maribor.
Izjava za medije ruskega zunanjega ministra za zveze in množične komunikacije Nikolaja Nikiforova.
Foto: Andreja Seršen Dobaj/STA

"Poskušamo izkoristiti vsako priložnost za krepitev medsebojne trgovine, medsebojnih vlaganj ter različnih kulturnih in zgodovinskih projektov. Danes smo tu na mariborskem letališču govorili o zelo zanimivem projektu slovenske in ruske pošte," je po srečanju z ministrom za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravkom Počivalškom, ministrom za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazdom Žmavcem in mariborskim županom Andrejem Fištravcem na Letališču Edvarda Rusjana Maribor povedal Nikiforov.

Šlo naj bi za mednarodni dispečerski center za spletno trgovino, ki po besedah ruskega gosta pospešeno raste. "Zato smo se odločili za vzpostavitev skupnega podjetja, s katerim se bomo poskušali skupaj boriti za evropski trg dostave teh pošiljk. Ruska pošta ima svoja letala in iščemo priložnost, da bi lahko ta pristajala tu v Mariboru, kjer bi vzpostavili logistični center, ki bi služil ne le slovenskemu, ampak tudi trgu sosednjih držav," je pojasnil Nikiforov. Po njegovih besedah bi prve dostave lahko izvedli že v nekaj mesecih.

Po Počivalškovih besedah so pogovore o tem začeli pred mesecem dni, ko sta se z Nikiforovom srečala na mednarodnem ekonomskem forumu v Sankt Peterburgu. "S tem projektom sledimo strahoviti rasti digitalne trgovine. Verjamem, da bomo naši pošti omogočili, da se bo tukaj razvil center digitalne trgovine pri transferju blaga izven Evropske unije v Evropsko unijo. Verjamem, da ima naša pošta ogromno znanja, izkušenj in tudi tehničnih možnosti, da se bo takšen projekt v skupnem podjetju slovenske in ruske pošte tudi realiziral," je pojasnil.

Pred srečanjem na letališču si je Nikiforov z delegacijo ogledal objekt nekdanjega nacističnega taborišča sovjetskih vojnih ujetnikov v mariborski mestni četrti Melje, kjer naj bi v prihodnje zaživel spominski center in muzej. Ob tej priložnosti je potekalo tudi prvo zasedanje slovensko-ruskega organizacijskega odbora za vzpostavitev tega muzeja, na katerem so dorekli nadaljnje korake k temu cilju. "Dogovorili smo se o vseh formalnostih, ki so potrebne za zagon tega spominskega in kulturnega centra," je povedal Nikiforov.

Mariborska občina bo po besedah župana Andreja Fištravca prihodnji mesec odkupila prostore za muzej, nato pa bo kupljeno nepremičnino predala posebnemu skladu, ki jo ustavlja ruska stran in bo nato prevzela vse nadaljnje korake. Kdaj bo muzej lahko odprl vrata za širšo javnost, je odvisno od hitrosti teh korakov. "Bistveno je, da smo rešili vsa vprašanja, povezana z lastništvom in nakupom. Ruska stran ima denar, da ta projekt realizira," je dejal Fištravec.

Mariborska občina ima za nakup objekta v proračunu rezerviranih okoli 300.000 evrov, enako vsoto pa naj bi prihodnje leto namenila za ureditev okolice objekta. Projekt vzpostavitve muzeja je ocenjen na skupno 2,5 milijona evrov, ki naj bi jih zagotovila ruska stran, nato pa naj bi bilo v muzeju osem zaposlenih oseb, od tega bo šest financirala Rusija, dva pa Slovenija oz. ministrstvo za kulturo.

Med drugo svetovno vojno je bil kompleks opuščenega carinskega skladišča v Melju del nemškega nacističnega ujetniškega taborišča, imenovanega Stalag XVIII D. V tem objektu je bilo med septembrom 1941 in marcem 1942 v izredno nehumanih razmerah nameščenih več tisoč ruskih vojnih ujetnikov in večina jih je zaradi izčrpanosti, podhranjenosti ali bolezni tam tudi umrla.