Avtomatizacija prinaša izzive za varnost in zdravje pri delu

Kot je na konferenci, ki jo je na Brdu pri Kranju pripravilo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, pojasnil Toni Pustovrh s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, smo danes priča razvoju številnih radikalnih in zelo inovativnih tehnologij. Te prinašajo avtomatizacijo, digitalizacijo in robotizacijo dela in delovnih mest.

Avtomatizacija gospodarstvu prinaša številne prednosti, kot so izboljšanje zmogljivosti in storilnosti, zmanjšanje napak in nižji stroški dela, saj stroji ne potrebujejo bolniške, dopusta, zdravstvenega in pokojninskega varstva. Avtomatizacija razširja delo onkraj človeških zmogljivosti, hkrati pa prinaša manjšo stabilnost in predvidljivost ter terja stalno prilagajanje.

Avtomatizacija običajno vodi k večji varnosti pri delu, še posebej, kjer so delovna mesta nevarna. Se pa odpirajo številna vprašanja, kjer je potrebno sodelovanje med človekom in stroji. Roboti postajajo bolj mobilni, vsestranski, delujejo v območjih, kjer se gibljejo ljudje, zato je nujno izobraževanje o interakciji z roboti in o upravljanju novih tehnologij, je pojasnil Pustovrh.

Delovna mesta postajajo vse bolj informacijsko intenzivna in tudi delavec je vse bolj vpet v avtomatizirane procese dela. Hkrati delovna mesta postajajo vedno bolj sedeča, gibi in postopki vse bolj ponavljajoči. Intenzivna raba informacijsko-komunikacijske tehnologije ima tudi psihološke vplive, na primer kognitivno izčrpanost.

Ključno je, da poznamo tehnološke spremembe še preden v celoti vstopijo na trg dela. Potrebna je predhodna obravnava izzivov novih tehnologij in preoblikovanja delovnih mest. Potrebno je tudi regulativno prilagajanje in naslavljanje izzivov, med katerimi je tudi zagotavljanje varnih prehodov med poklici, je sklenil Pustovrh.

Direktorica Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu Christa Sedlatschek je izpostavila, da je ključno sodelovanje strokovnjakov s pripravljalci državnih politik. Cilj današnje konference je zato osveščati, kako spremembe vplivajo na zdravje in varnost evropskih delavcev, da se lahko razvijajo strategije za zagotavljanje varnih in zdravih delovnih mest v prihodnosti.

"Tehnološki razvoj je vse hitrejši in ko razmišljamo o prihodnosti družbe in delovnega okolja je danes pravzaprav več vprašanj kot celovitih odgovorov," je dejal državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Peter Pogačar ter dodal, da je potrebno razumeti spremembe, da bi pravočasno zgradili sisteme, ki bi izboljšali naše delovno življenje.

Avtomatizacija lahko pomaga preseči vrzel upadanja produktivnosti zaradi demografskih sprememb. Čez nekaj let bo vsak četrti delavec v Sloveniji starejši od 55 let. Treba bo poskrbeti, da bo daljše delovno življenje postalo vzdržno. Ob tem bo treba motivirali starejše, da bodo znali delati v digitalnem okolju, je še dejal Pogačar.