Ljubljana, 16. junija - Slovenija se je letos prvič udeležila evropskega projekta Šola ambasadorka Evropskega parlamenta, v katerem je sodelovalo 29 srednjih šol in dijaških domov. Vodja Informacijske pisarne evropskega parlamenta Klemen Žumer je na sklepni prireditvi izpostavil, da so mladi pokazali, da jim za EU ni vseeno in tako dajejo upanje evropskemu projektu.

Program Šola ambasadorka Evropskega parlamenta je najnovejši vseevropski program Evropskega parlamenta za mlade. Po uspešnem začetku v šestih državah od letos poteka v vseh državah članicah EU, tudi v Sloveniji. Predstavlja odlično priložnost za učence srednjih strokovnih in poklicnih šol ter njihove učitelje, da prevzamejo vlogo dijaka ali profesorja ambasadorja Evropskega parlamenta in s tem postanejo glasniki EU na svoji šoli.

Njihova osrednja naloga je ozaveščanje sovrstnikov o možnostih, ki jih EU ponuja mladim. V sklopu projekta so tako med drugim pripravljali EU info točke in razne dogodke ob dnevu Evrope. V Sloveniji v programu sodeluje 29 srednjih šol, predvsem poklicnih in strokovnih, na evropski ravni pa je v program vključenih več sto srednjih šol.

Prireditve, na kateri so podelili plakete za sodelovanje v projektu Šola ambasadorka, so se udeležili tudi evropske poslanke in poslanci Lojze Peterle, Tanja Fajon, Romana Tomc, Franc Bogovič in Patricija Šulin.

Peterle je ob tej priložnosti izpostavil, da v sedanjem času ni dovolj, da Evropa deli skupne vrednote, ampak je prav, da se vsi držijo skupnih pravil igre. Danes se krepi prepričanje, da mora EU bolj poskrbeti za varnost. Ob tem je Peterle izpostavil, da je treba vedeti, kaj branimo, in sicer Evropo miru, socialnosti in priložnosti.

Fajonova pa je mlade spodbudila, da iščejo priložnosti v evropskih institucijah z zavestjo, da se je treba povezovati, saj mora Evropa ostati enotna. To je po njenih besedah še posebej pomembno na področju varnosti, gospodarstva, znanja in raziskav. Mladi imajo potencial in znanje, zato lahko še posebej na teh področjih iščejo svoje priložnosti.

Poslanci so v nadaljevanju odgovarjali na vprašanja mladih, med katerimi je izstopalo vprašanje varnostnih groženj v EU. Peterle je odgovoril, da so varnostna grožnja tisti, ki hočejo svojo idejo uveljavljati na silo. Danes se Evropa še posebej sooča s terorizmom in s konfliktom v Ukrajini. Največja nevarnost pa je po njegovih besedah politična neenotnost, zato je izpostavil, kako je pomembno živeti z občutkom povezanosti.

Tomčeva pa je glede Evrope dveh hitrosti povedala, da to je dejstvo, ki že obstaja. Vendar bi po njenem prepričanju morali vsi storiti korak nazaj in se nato odločiti, katere so tiste stvari, ki so za Evropo najpomembnejše ter tu ohraniti enotnost.

Glede pridruževanja držav zahodnega Balkana EU pa je Fajonova poudarila, da v EU upada zanimanje, da bi se širila na to območje, kjer je visoka korupcija, kriminal in šibko gospodarstvo. Kljub temu pa je prepričana, da v kolikor tem državam ne bo omogočena neka vizija prihodnosti v EU, bi to lahko predstavljalo varnostno tveganje za celotno povezavo. Za stabilnost in mir namreč potrebujemo drug drugega, je sklenila.