znanost 15.6.2017 11:14

Z enotnim mednarodnim sistemom do bolj učinkovitega opozarjanja na vremenske ujme

Ljubljana, 15. junija - Sodelujoče države so z dvodnevno konferenco, ki se danes zaključuje v Ljubljani, dokončale prvo fazo projekta za vzpostavitev sistema za zgodnje opozarjanje na vremenske in vodne ujme v jugovzhodni Evropi. Po besedah sodelujočih v projektu bo ta pomembno pripomogel k okrepitvi sposobnosti zaščite pred okoljskimi nevarnostmi.

Konferenco ob zaključku prve faze projekta Sistem za svetovanje pri zgodnjem opozarjanju na okoljske nevarnosti v jugovzhodni Evropi v Ljubljani organizira Svetovna meteorološka organizacija (WMO) ob pomoči Agencije RS za okolje (Arso), med drugim pa se je udeležujejo predstavniki številnih meteoroloških in hidroloških služb iz jugovzhodne Evrope.

Sistem je po besedah generalnega sekretarja WMO Petterija Taalasa namenjen zagotavljanju učinkovitih in preizkušenih orodij za operativne napovedi nevarnih vremenskih pojavov in njihovih možnih učinkov. Prek virtualne platforme bo podpiral zagotavljanje napovedi in opozoril državnih organov na nevarnosti.

Ker bo omogočal spremljanje vremenskih dogodkov, ki pogosto prizadenejo regijo, ne glede na državne meje, bo lajšal regionalno sodelovanje državnih služb. Kot je poudaril predsednik šeste regije v sklopu WMO Ivan Čačić, je mednarodno sodelovanje na tem področju izjemno pomembno, saj bi ustaljen protokol o mednarodnem opozarjanju o vremenskih dogodkih precej izboljšal učinkovitost. Vremenski dogodki namreč pogosto segajo prek državnih meja.

Direktor urada za meteorologijo Klemen Bergant je kot primer vremenske ujme iz preteklosti, katere posledice bi takšen sistem lahko omilil, navedel lanskoletne poplave v Makedoniji, "ko je ena izrazita nevihta zahtevala 20 življenj".

"Takrat makedonski kolegi na žalost niso imeli dovolj informacij, da bi ta dogodek pravočasno prepoznali in opozorili nanj. V primeru, da bi že imeli vzpostavljen takšen sistem, bi imeli na razpolago vse meritve in modelske napovedi tudi od okoliških držav. Tako bi dogodek, ki se je premikal proti njim, pravočasno prepoznali, morda zaprli kakšno cesto ali most in preprečili žrtve," je pojasnil Bergant.

Sistem naj bi v celoti zaživel v prihodnjih petih letih, pri njegovem izvajanju pa računajo tudi na pomoč donatorjev. Prvo fazo, ki je obsegala razvoj celovitega izvedbenega regionalnega načrta sistema, je sicer financirala Agencija Združenih držav za mednarodni razvoj (USAID).

Največ koristi od sistema bodo po Bergantovih besedah imele države z najskromnejšimi zmogljivostmi na tem področju. Izvajalci projekta sicer pričakujejo sodelovanje 20 držav, pri čemer jih je na konferenci v Ljubljani prisotnih 15.

Po Taalasovih besedah gre pri sodelovanju za nadgradnjo obstoječih odnosov, ki so že dobri, a je, kot je poudaril Čačić, platforma v oblaku vendarle pomemben korak naprej. Taalas je še poudaril, da so investicije na tem področju investicije v učinkovito obvladovanje neizogibnih podnebnih sprememb v prihodnosti.