Na prvem Zelenem dnevu slovenskega turizma o turizmu z družbenim učinkom

Primož Šporar iz skupine Brez dobička, kjer se ukvarjajo z razvojnimi storitvami, je udeležencem dopoldanskega kongresnega dela Zelenega dneva slovenskega turizma nanizal različne možnosti turizma z družbenim učinkom oz. impact turizma. Prepričan je, da bo v prihodnosti del turizma šel v smer turizma z družbenim učinkom, ki se usmerja v odnosa do ljudi ter kulturne in naravne dediščine.

Koncept turizma z družbenim učinkom je po njegovih besedah mogoče razvijati kjerkoli, je pa osveščenost o tem potrebna tako na strani ponudbe kot tudi na strani gostov. Raziskave kažejo, da odločitev za nek družbeni učinek ni zavestna odločitev gosta od samega začetka. Ko pa so gostje enkrat na destinaciji, jih je od 40 do 50 odstotkov pripravljenih vstopiti tudi v tovrstne zgodbe, je dejal Šporar, ki je prepričan, da bi lahko tudi turisti, ki pridejo v Slovenijo, puščali v lokalnem okolju družbeno koristen vtis.

V skupini Brez dobička so že oblikovali in s partnerji preizkusili več turističnih produktov z družbenim učinkom, med drugim skok na zip skakalnici v Bohinju s smučarskim klubom, s čimer gostu ponudijo doživetje, hkrati pa gost, ko se za to odloči, pomaga mladim članom skakalnega kluba. S tem pridobijo oboji, pravi Šporar.

Po njegovih besedah raziskave kažejo, da turisti prepoznavajo zeleni in socialni turizem kot dodano vrednost in so pripravljeni tudi plačati višjo ceno, če je produkt v tem smislu kakovosten. Poleg tega zadnji trendi iz angleških raziskav kažejo, da so turisti pripravljeni na socialni turizem z nekim avtentičnim stikom z lokalnim prebivalstvom.

Kot je poudaril Šporar, je več okoliščin, v katerih lahko turist sodeluje za družbeni učinek, med drugim pri različni dogodkih, pri manjših vsakodnevnih nakupih, kot je nakup kave, veliko je možnosti na področju daril z učinkom, prav tako je izpostavil igranje kot družbeno doživetje in omenil denimo guganje otrok na gugalnici v Afriki, pri čemer otroci s svojim igranjem hkrati črpajo vodo. Turist lahko tudi soustvarja z družbenim učinkom ko išče zaklade, tako da išče lokalne izzive, turiste pa se lahko vključi tudi v različne dobrodelne globalne akcije.

Medtem ko je za udeležence kongresa praktični del kongresa predviden v popoldanskem času, pa je bil že dopoldanski del deloma praktično naravnan. Maja Rijavec iz socialnega podjetja Smetumet je ob predstavljanju uporabe materialov na nov način udeležence spodbudila, da so izdelali kakšno uporabno stvar iz ponujenih očiščenih različnih odpadkov. Sama pa je medtem predstavila zmajevo jajce, ki ga prodajajo v Ljubljani in je izdelano iz odpadne embalaže za jajca, v katerem je zemlja s semeni ekološko vzgojenega pekočega čilija, ki ga lahko uporabniki posadijo in iz njih zraste pekoči čili, ki "bruha ogenj kot zmaj". Kot je ob tem poudarila, gredo izdelki bolje v prodajo, če imajo zgodbo.

Zeleni dan slovenskega turizma sta pripravila Slovenska turistična organizacija in Konzorcij Slovenia Green.