Muzikološki inštitut predstavil notno izdajo Treh sonat Francesca Pollinija in njegovo Klavirsko šolo

Avtor znanstvenokritične izdaje Pollinijeve klavirske šole v dvojezični italijansko-angleški obliki, ki je izšla v lanskem letu, je pianist in muzikolog Leonardo Miucci z Univerze v Bernu. Notna izdaja Treh sonat pa je leta 2015 izšla v zbirki Monuenta artis musicae Sloveniae v redakciji Radovana Škrjanca.

Pollini je Klavirsko šolo napisal leta 1812 za Glasbeni konservatorij v Milanu. Po besedah predstojnice muzikološkega inštituta Metode Kokole je bil to prvi učbenik klavirske igre, ki je bil naročen za novo ustanovljeni konservatorij. Pollini je v njej opisal vse, od tega, kako naj pianist postavi roko in se dotika tipk, pa vse tja do višjega nivoja. Sonate, ki jih je prav tako objavil leta 1812, pa so praktično ponazorilo tega, kar je zapisal v Klavirski šoli.

Kot je še povedala, Pollinijeva Klavirska šola velja za eno prvih italijanskih šol sodobne klavirske igre. Danes je pomembna predvsem zaradi vnovičnega zanimanja za takratno izvajalno prakso. Sodobni pianist se iz nje lahko marsikaj nauči o tem, kako izvajati glasbo iz tistega časa.

Izdajo sonat so po njenih besedah pripravljali v okviru evropskega projekta o glasbenih migracijah. Pollini (1762-1846), ki je do približno dvajsetega leta živel v Ljubljani, kjer je v okviru Zoisovega kulturnega kroga osvojil osnove glasbe in si izoblikoval okus za tedaj modno glasbo, nato pa odšel v Milano, se jim je zdel primeren za ta projekt.

V istem obdobju se je Miucci v Bernu ukvarjal s Klavirsko šolo. Škerjanc, ki je raziskoval te klavirske sonate, je z njim vzpostavil stik in Miucci je postal recenzent njihove izdaje. Pozneje je z njim sodelovala tudi sama in se na njegovo pobudo lotila preverjanja identitete skladateljeve matere.

Po tedaj veljavnih podatkih naj bi bila namreč ob skladateljevem rojstvu njegova mati stara 51 let, kar je bilo za tisti čas izjemno nenavadno. Začela je raziskovati od novejše do starejše literature ter iskati izvirni podatek, ki bi bil zanesljiv. Do tedaj najbolj zanesljiv podatek, ki so ga prepisovali poznejši avtorji, je bil z začetka 20. stoletja, vendar se je izkazal za napako nekega raziskovalca.

Nato pa je našla primarni dokument, ki razkriva, da skladateljeva mati ni bila ta, ki je bila sto let omenjena kot njegova mati, ampak druga ženska iz družine Pozzarelli. Kot je še povedala Metoda Kokole, se je s tem odprlo novo področje skladateljevega življenja v Ljubljani, ter dodala, da je bila družina Posarelli na Kranjskem zelo pomembna.