"Čim več mladih invalidov bi rad navdušil za šport"

Ljubljana, 16. maja - Jakob Škantelj je 25-letni študent, ki je konec marca prevzel funkcijo predsednika Društva študentov invalidov Slovenije. Čeprav je že od otroštva tetraplegik, pravi, da ga to v življenju ni nikoli pretirano oviralo. Študira na dveh fakultetah, opravlja novinarsko delo, hkrati pa skoraj vsak dan trenira boccio, balinanju podoben šport za invalide.

Mladi diplomirani novinar ter trenutno tudi študent pedagoške fakultete zaradi gibalne oviranosti nikoli ni imel težav pri socialnem življenju ali študiju. Pravi, da s pravilno komunikacijo in pozitivnim odnosom do reševanja problemov ovir za študij ali gradnjo kariere ne bi smelo biti.

Meni, da lahko študenti invalidi za večjo vključenost v družbo, med sošolce ali v akademske vode največ naredijo s tem, "da odprto komunicirajo, da nimajo tudi sami zadržkov, da se zavedajo svojih sposobnosti ter da se ne počutijo manjvredne. Predvsem pa, da se zavedajo, da jim bodo ljudje priskočili na pomoč, ko jo bodo potrebovali".

Škantelj opaža, da je slovenski izobraževalni sistem do invalidov precej prilagodljiv, kljub temu pa bi po njegovi oceni morali nekatere programe določenih fakultet bolj individualizirati in prilagoditi ter zagotoviti ustrezne tehnične pripomočke in gradiva.

Predvsem pa pogreša pomoč na področju financiranja oziroma štipendiranja. Kot je pojasnil, namreč študenti invalidi nimajo nobene dodatne točke na razpisu za pridobitev štipendije, kar bi se po njegovem mnenju moralo spremeniti.

Društvo študentov invalidov Slovenije

Sicer pa je študentom invalidom na voljo tudi podpora in pomoč Društva študentov invalidov Slovenije, ki ga vodi Škantelj. Društvo, ki združuje približno 200 članov, študentom invalidom pomaga pri študiju, zagotavljanju ustreznih študijskih pripomočkov, kot so denimo študijska gradiva za slepe, povezovanju med člani in vključevanju v družbeno okolje. Ključnega pomena pa so osebna asistenca, ki jo študentom invalidom omogoča društvo, ter prevozi.

Brez pomoči marsikdo ne bi mogel študirati, zaradi česar so se študenti invalidi v preteklosti redkeje odločali za študij. Danes pa se po oceni Škantlja vedno več invalidov izobražuje in dokončuje izobrazbo, "kar je zelo pomembno za njihovo nadaljnje življenje."

Šantlju je bil pri soočanju s težavami v času študija v veliko pomoč tudi njegov osemletni pes pomočnik Moses, ki mu sedaj pomaga predvsem doma. "Na ukaz lahko pobere svinčnik, kartico, mobitel, odpre predal, če kaj potrebujem," je pojasnil. "Vedno je tam, da ti karkoli pomaga, če le lahko. Vesel sem, da me Moses spremlja, hkrati pa sva res postala prava prijatelja."

Šport ga spremlja že od malega

Odkar pomni, je Škantelj s starši in prijatelji obiskoval športne tekme, igral je šah, treniral pa je tudi hokej, ki ga danes igra predvsem rekreativno. Za hokej namreč potrebuje prilagojen električni voziček, ki mora biti zelo hiter, kar zahteva velik finančni vložek. "Določeni športi so s tega vidika za nas študente invalide, ki nimamo finančnih prilivov, bolj dostopni," je dejal Škantelj.

Trenutno je Škantelj član slovenske reprezentance v boccii - dvoranskem balinanju, - ki je že od leta 1984 tudi paraolimpijski šport. V eni igri nasprotnika odigrata štiri sete, prvi met pripada vsakemu dvakrat. Zmaga tisti, ki se s svojimi modrimi oziroma rdečimi žogicami najbolj približa belemu balinčku. "Gre za dinamičen šport, ki zahteva ogromno koncentracije, zaradi česar je bil prvotno namenjen osebam s cerebralno paralizo, saj pomaga pri umirjanju njihovih krčev, spazem," je pojasnil Škantelj.

Boccia je danes zelo razširjen šport, ki se igra v štirih kategorijah. Poleg dveh kategorij BC1 in BC2, v kateri nastopajo ljudje s cerebralno paralizo, obstaja tudi kategorija tudi BC3, kamor spadajo osebe, ki lahko premikajo samo glavo, zato tekmujejo s pomočjo asistenta. "To, da se lahko v ta šport vključujejo tudi tisti, ki zelo malo zmorejo, je ena od veliko pozitivnih stvari tega športa. Mislim, da bi se morali številni ukvarjati s športom, saj ne pomeni le rekreacije, temveč tudi krepitev psihofizičnega stanja."

Škantelj sicer tekmuje v kategoriji BC4, v kateri sodelujejo osebe z boleznijo mišične distrofije in tetraplegiki. Gre za najmočnejšo kategorijo, na kar kažejo tudi žoge, ki so najtežje. Kljub temu vsi niso v enakem položaju, pravi Škantelj. "Sam imam denimo to pomanjkljivost, da žoge ne morem prijeti z dlanjo, kar bi omogočalo večji občutek, natančnost, temveč si jo naložim na roko. Zaradi tega je treba še več trenirati in biti bolj natančen in osredotočen."

Podpredsednik Zveze za šport invalidov Slovenije - Paraolimpijski komite

Konec aprila je Škantelj postal tudi podpredsednik Zveze za šport invalidov Slovenije - Paraolimpijski komite, s čimer je po njegovih besedah prišla tudi določena odgovornost za šport invalidov. "Poslanstvo, ki ga sprejemam zelo resno, in se ob tem zavedam, da naše delo ne bo vplivalo le na trenutno aktivne športnike, ampak tudi na vse mlade, ki se bodo s športom šele spoznali. Ravno to me veseli in je moja želja, da bi navdušili čim več mladih ter jim ponudili vse dobre lastnosti, ki jih prinaša šport. Z njim se namreč otrok tudi osebnostno razvija, zato je zelo pomemben del našega sistema življenja."

V prihodnosti se svoji ljubezni - športu - ne namerava odpovedati. Rad bi se posvetil tudi pisanju člankov, raziskovanju, pisanju športnih zgodb, ne izključuje pa tudi možnosti, da bi nekoč delal v pedagoških, svetovalnih vodah za ljudi s posebnimi potrebami. "Zdi se mi, da sem pridobil v življenju kar nekaj izkušenj, če bom pridobil še znanje, strokovnost, bi lahno marsikomu pomagal in mu olajšal življenje," je zaključil Škantelj.

Predmet, ki me predstavlja

Za predmet si je izbral žogo, ki je, kot pravi, simbol njegove ljubezni do športa. Že od malega obiskuje vse tekme v Hali Tivoli, na tekme hodi tudi v tujino, udeležil se je tudi olimpijskih iger v Londonu in Atenah, kamorkoli gre, pa vedno obišče vsaj en stadion, je povedal. Hkrati se mu šport zdi pomemben, ker povezuje različne ljudi ter veliko ponuja. "Ponudi veliko veselja, tudi razočaranja, a to moraš sprejeti, to je del življenja. Živimo za lepe trenutke, ki jih lahko šport ponudi veliko."

Ljubljana.
Predsednik Društva študentov invalidov Slovenije Jakob Škantelj.
Foto: Anže Malovrh/STA

Evropska unija spodbuja dejavno vključenost in polno udejstvovanje invalidov v družbi in je tudi podpisnica Konvencije Organizacije združenih narodov o pravicah invalidov, na kateri temelji strategija za invalidnost 2010-2020, sprejeta leta 2010. Eno od prednostnih področij strategije je izobraževanje. Na tem področju je Evropska komisija sprejela več pobud za invalide, kot je denimo ustanovitev evropske agencije za posebne potrebe otrok in vključujoče šolske sisteme ter posebne študijske skupine za invalide in vseživljenjsko učenje.

Evropska komisija podpira tudi Akademsko mrežo evropskih strokovnjakov s področja invalidnosti (ANED), ki za Komisijo pripravlja analize nacionalnih razmer, politik in podatkov. Mreža je pripravila tudi spletno orodje, ki omogoča pregled nad ključnimi instrumenti držav članic in EU, potrebnimi za izvajanje konvencije Združenih narodov.