Podjetja 23.4.2017 9:15

Acroni ob 30-letnici Jeklarne 2 z novo sodobno pečjo

Jesenice, 23. aprila - Ob 30-letnici odprtja Jeklarne 2 na Jesenicah bo Acroni okrepil svojo proizvodnjo z novo sodobno pečjo z AOD-tehnologijo. 30 milijonov evrov vredna investicija, ki jo bodo zagnali prihodnji teden, bo omogočala povečanje proizvodnje nerjavnih pločevin. Od privatizacije Acronija je bilo v razvoj vloženih že 650 milijonov evrov.

Jesenice, Acroni. Direktor Sij Acronija Slavko Kanalec. Foto: Tinkara Zupan/STA

Jesenice, Acroni.
Direktor Sij Acronija Slavko Kanalec.
Foto: Tinkara Zupan/STA

Jesenice, Acroni. Direktor Sij Acronija Slavko Kanalec. Foto: Tinkara Zupan/STA

Jesenice, Acroni.
Direktor Sij Acronija Slavko Kanalec.
Foto: Tinkara Zupan/STA

Jesenice, Acroni. Direktor Sij Acronija Slavko Kanalec. Foto: Tinkara Zupan/STA

Jesenice, Acroni.
Direktor Sij Acronija Slavko Kanalec.
Foto: Tinkara Zupan/STA

Jesenice, Acroni. Direktor Sij Acronija Slavko Kanalec. Foto: Tinkara Zupan/STA

Jesenice, Acroni.
Direktor Sij Acronija Slavko Kanalec.
Foto: Tinkara Zupan/STA

Jesenice, Acroni. Direktor Sij Acronija Slavko Kanalec. Foto: Tinkara Zupan/STA

Jesenice, Acroni.
Direktor Sij Acronija Slavko Kanalec.
Foto: Tinkara Zupan/STA

Jesenice, Acroni. Tehnolog v jeklarni Emil Šubelj. Foto: Tinkara Zupan/STA

Jesenice, Acroni.
Tehnolog v jeklarni Emil Šubelj.
Foto: Tinkara Zupan/STA

Jesenice, Acroni. Tehnolog v jeklarni Emil Šubelj in nekdanji vodja Jeklarne 2 Leon Vidic. Foto: Tinkara Zupan/STA

Jesenice, Acroni.
Tehnolog v jeklarni Emil Šubelj in nekdanji vodja Jeklarne 2 Leon Vidic.
Foto: Tinkara Zupan/STA

Na področju nerjavnih jekel ima Acroni vodilni tržni delež v Evropi, trenutno pa ga proizvajajo po tehnologiji, ki z vidika produktivnosti ni tako napredna kot AOD - argon-kisikova dekarburacija. Gre za moderno in učinkovito orodje za proizvodnjo nerjavnih jekel, pojasnjuje direktor družbe Sij Acroni Slavko Kanalec, ki prvo šaržo jekla iz nove peči pričakuje v ponedeljek.

"Acroni sedaj letno proizvede od 120.000 do 130.000 ton nerjavnega jekla, z AOD-tehnologijo pa se nam odprejo možnosti za bistveno večjo proizvodnjo. Obstoječo količino bi v naslednjih desetih letih lahko vsaj podvojili," je povedal Kanalec, a dodal, da mora pri tem Acroni razvijati nove trge, saj v Evropi že dosega visoki tretjinski tržni delež. Zato bo ključen razvoj nišnih produktov za trge kot so Amerika, Indija in Kitajska.

Zaradi nove naložbe so v Acroniju, ki trenutno šteje 1219 zaposlenih, zaposlili nekaj novih sodelavcev. Nadaljnja rast števila zaposlenih pa je načrtovana v prihodnje, ko se bo postopoma povečevala količina proizvodnje. Število zaposlenih že več let vztrajno raste, najnižje pa je bilo po reorganizaciji in optimizaciji, in sicer 1100, medtem ko je bila najvišja številka v 25 letih Acronija 1780.

Še precej več je bilo v jeseniški železarni zaposlenih v preteklosti. V najboljših časih je v celotnem kompleksu delalo celo 7400 ljudi. Vendar je sistem leta 1991 razpadel in se ločil na različne dejavnosti in podjetja.

"Ko smo izgubili jugoslovansko tržišče, je bila precejšnja kriza in naročil ni bilo dovolj," se spominja nekdanji vodja Jeklarne 2 Leon Vidic in dodaja, da so jih tedaj kar po lokalni radijski postaji klicali v službo, ko so dobili kakšno naročilo, potem pa so spet zaustavili proizvodnjo. To je bilo le nekaj let po tem, ko so na Jesenicah zagnali novo Jeklarno 2, in sicer 1. maja 1987.

"Če tedaj ne bi vložili v novo jeklarno, jeklarske industrije na Jesenicah zagotovo ne bi bilo več," je prepričan vodja tehnologije v jeklarni Emil Šubelj, saj je bila stara jeklarna zelo zastarela in kakovost jekla ni bila dovolj visoka. Tedaj je jeseniška jeklarna proizvajala jeklo le za notranji jugoslovanski trg, in sicer celo vrsto različnih jekel, okoli 800 različnih.

Stara jeklarna je imela velik vpliv tudi na okolje. Šubelj se spominja, kako sneg ni bil nikoli bel temveč vedno rdeč, saj se je iz stare železarne vsak dan v zrak dvignilo od 15 do 20 ton prahu. Vendar se tedaj ni nihče pritoževal. Železarna je dajala kruh večini ljudem na tem območju, poleg tega okoljska osveščenost ni bila tako visoka kot danes, ko se sočasno z novimi tehnologijami zmanjšuje tudi vpliv na okolje.

Kot je ocenil Kanalec, je bilo na celotnem sistem od privatizacije leta 2007 investiranih že okoli 650 milijonov evrov. "To je posledica tega, da se prej ni nič investiralo in smo morali ujeti tehnološki korak s konkurenco. Sedaj pa samo še nadgrajujejo zadeve," je povedal Kanalec in dodal, da je treba vlagati v večjo fleksibilnost in v učinkovitost.

"Smo v četrtem letu zelo dobrih gospodarskih razmer, ko nimamo velikih težav tržiti naših izdelkov. Tudi cene so dobre. Mi predvsem razmišljamo, kako se bomo pripravili, da bomo fleksibilni, če se bo trend obrnil," je dejal Kanalec, ki je prepričan, da se Acroni lahko izogne nihanjem tudi zaradi raznolikosti svojih programov.