20.4.2017 22:01

Na dogodku Generacije znanosti podelili nagrade za znanstvene dosežke

Ljubljana, 20. aprila - Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) je v okviru prireditve Generacije znanosti že 23. leto zapored podelil nagrade za znanstvene dosežke v preteklem letu na področju družboslovja in humanistike. Nagrado zlati znak ZRC SAZU za leto 2016 je prejel Kozma Ahačič.

Ljubljana. Prireditev Generacije znanosti. Foto: STA

Ljubljana.
Prireditev Generacije znanosti.
Foto: STA

Ljubljana. Prireditev Generacije znanosti. Foto: STA

Ljubljana.
Prireditev Generacije znanosti.
Foto: STA

Udeležence je uvodoma nagovoril direktor ZRC SAZU Oto Luthar, ki je spomnil, da nocoj praznujejo dvakrat. Eden od razlogov so nagrajenci, drugi pa sta jubileja dveh inštitutov ZRC SAZU. Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU ter Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU namreč letos obeležujeta sedem desetletij svojega delovanja.

Luthar se je v svojem govoru dotaknil tudi razmer v znanosti ter udeležencem slovesnega dogodka izrekel dobrodošlico "v času, ko se nam ne piše dobro". Spomnil je na sredin shod za znanost, na katerem so znanstveniki in raziskovalci ponovno na glas povedali, "da se pogoji za raziskovalno delo v Sloveniji vztrajno slabšajo, da so podhranjeni vsi vidiki raziskovanja ter da poleg zmanjšanega financiranja razvoj znanosti hromita tudi naraščajoči antiintelektualizem in zastarela zakonodaja".

V nadaljevanju dogodka so podelili zlati in srebrni znak ZRC SAZU, razglasili častnega člana ZRC SAZU ter zaslužnega raziskovalca ZRC SAZU.

Prejemnik zlatega znaka ZRC SAZU Ahačič je eden najprodornejših sodobnih slovenskih jezikoslovcev mlajše generacije. Strokovno znanje in znanstveno raziskovanje združuje z organizacijskimi sposobnostmi in bogatim umetniškim delovanjem. Je sonamestnik predstojnika Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ter vodja njegovega raziskovalnega programa in več znanstvenih projektov.

Splošni javnosti je najbolj znan kot idejni oče jezikovnega portala Fran, ki v skupnem iskalniku združuje 31 slovarjev slovenskega jezika. Ahačič tudi predava na Univerzi v Novi Gorici in na doktorskem študiju Podiplomske šole ZRC. Na mednarodnem prizorišču pa je dejaven predvsem kot redni član Inštituta za slovanske študije v Parizu.

Srebrni znak ZRC SAZU so podelili Alešu Marsetiču, ki je doktoriral iz geodezije in je na Inštitutu za antropološke in prostorske študije ZRC SAZU zaposlen od leta 2006. Glavno področje njegovega raziskovanja je uporaba fotogrametrije v daljinskem zaznavanju. Fotogrametrija velja za eno najbolj zahtevnih področij v matični vedi geodeziji, saj združuje matematične prvine in raznolikost visoko natančnih geodetskih merskih tehnik. Te zahtevne povezave Marsetič združuje v učinkovite rešitve.

Rezultati njegovega dela in raziskav so za strokovno analizo satelitskih posnetkov v delovni skupini nepogrešljivi. V Sloveniji je edini, ki se s tem področjem ukvarja in ga razvija. V tujini takšne naloge pogosto opravljajo večje raziskovalne skupine ali podjetja. Njegovi raziskovalni dosežki na področju geometričnih popravkov podatkov daljinskega zaznavanja niso zgolj primerljivi s tujimi, temveč jih označujejo za inovativne na svetovni ravni.

Raziskovalec krasa Liu Hong je postal častni član ZRC SAZU. Hong s krasoslovci Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU sodeluje že od prvih stikov z Junansko univerzo, to je od leta 1996. Kot vodilnemu raziskovalcu krasa v provinci Junan in enemu od vidnejših na Kitajskem mu gre zasluga, da je kitajski kras v celoti odprt za slovenske raziskovalce.

Je vodja Krasoslovnega laboratorija v Kunmingu in Mednarodnega krasoslovnega središča Junanske univerze, ki postaja prava raziskovalna izpostava slovenskih raziskovalcev krasa. Zaradi odličnega sodelovanja s kitajskimi krasoslovci, h kateremu je ogromno prispeval Liu Hong, si je Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU tam pridobil velik znanstveni ugled, ki odpira vrata raziskovalnih laboratorijev, omogoča delo pri kitajskih raziskovalnih projektih in soupravljanje Krasoslovnega raziskovalnega središča Junanske univerze.

Zaslužni raziskovalec ZRC SAZU pa je postal Janez Dular, ki se je na Inštitutu za arheologijo zaposlil leta 1975, ga med letoma 1982 in 2000 uspešno vodil in se v letu 2016 upokojil. Kot predstojniku mu je z odličnimi vodstvenimi in organizacijskimi sposobnostmi uspelo ustvariti spodbudno delovno okolje in okrepiti infrastrukturno podporo raziskavam. Po njegovi zaslugi je Inštitut za arheologijo danes sodobna raziskovalna ustanova, primerljiva s podobnimi v Evropi. Z delovanjem zunaj inštitutskih okvirov pa je Dular sooblikoval tudi znanstvenoraziskovalno politiko arheološke stroke.