Parlamentarni odbor pozval k zagotovitvi ustreznih proračunskih sredstev za javno službo STA

Predsednik nadzornega sveta STA Marko Hočevar in direktor družbe Bojan Veselinovič sta v predstavitvi poročila poslovanje STA v lanskem letu označila za stabilno in uspešno. Kot ključno tveganje za prihodnje poslovanje družbe pa sta izpostavila primanjkljaj javnih prihodkov za izvajanje javne službe, ki je v letu 2016 znašal okoli 200.000 evrov.

Veselinovič je pojasnil, da je STA poslovno leto 2016 končala s 4787 evrov dobička in ustvarila nekaj manj kot 1,85 milijona evrov prihodkov iz naslova opravljanja tržne dejavnosti, kar je 2,3 odstotka več kot v letu 2015. Gledano v celoti so bili prihodki lani za en odstotek višji kot leta 2015. S presežkom na tržni strani je družba pokrila primanjkljaj javnih prihodkov.

Tudi lansko poslovanje je po Veselinovičevih besedah pokazalo, da je bila nujna ustavitev zmanjševanja deleža javnih prihodkov. Skupaj s Hočevarjem je opozoril, da bi morala država kot lastnica družbe tudi v prihodnje zagotoviti najmanj toliko sredstev za javno službo STA kot doslej, nikakor pa jih ne bi smela zmanjšati.

STA zdaj na leto razpolaga z okoli dvema milijonoma evrov javnih prihodkov, v letu 2018 pa ji grozi njihovo zmanjšanje za približno 100.000 evrov. Veselinovič je poudaril, da bi zmanjšanje proračunskih sredstev pomenilo veliko tveganje - "tako zaradi dogajanja gledano širše v medijskem prostoru pri nas, kot tudi zaradi tega, ker so tržni prihodki STA negotovi in se lahko kadarkoli zmanjšajo".

Hočevar je zato pozval parlamentarni odbor, naj podpre pričakovanje STA po postopnem zvišanju proračunskih sredstev za javno službo v prihodnjih desetih letih. Izpostavil je, da pričakovanje družbe po večjem deležu javnih prihodkov ni povezano z željo po dvigu plač ali željo "po lagodnosti", ampak s prizadevanjem za dolgoročno stabilno poslovanje.

Minister za kulturo Tone Peršak je predstavitev poročila o poslovanju STA ter opozorila Hočevarja in Veselinoviča komentiral z besedami, da se bodo potrudili prisluhniti opozorilom vodstva STA in pozivu parlamentarnega odbora. Izpostavil je pomen STA v domačem medijskem prostoru in dodal, da je STA edina, ki posreduje tudi za javnost pomembne informacije, ki niso medijsko atraktivne.

Poslanci so v razpravi brez izjeme izpostavili pomen STA v slovenski medijski krajini in se zavzeli za zagotovitev ustreznih proračunskih sredstev za njeno javno službo. Po besedah Violete Tomič (ZL) je takšen pristop nujen za ohranjanje STA kot čim bolj nevtralnega in neodvisnega medija. Tudi Marija Bačič (SD) se je zavzela "za primerno finančno podporo STA s strani izvršne oblasti".

Ljudmila Novak (NSi) je pritrdila Hočevarju in Veselinoviču, da je bila pridobitev lastniških prostorov STA eden od ključnih dosežkov v letu 2016. Podprla je prizadevanje STA za povečanje tržnih prihodkov, obenem pa opozorila, da takšen pristop ne sme prizadeti kakovosti in nevtralnosti poročanja.

Sicer je odbor prisluhnil tudi poročilu o delovanju nadzornega sveta Radiotelevizije Slovenija (RTVS) v letu 2016. Pri tem je izglasoval sklep, s katerim je pozval nadzorni svet zavoda, naj v sodelovanju z vodstvom RTVS nadaljuje s pozornim spremljanjem in spodbujanjem čimprejšnjega dokončanja strateških dokumentov in projektov.

Prav tako je parlamentarni odbor pozval nadzorni svet nacionalne RTV hiše, naj v sodelovanju z vodstvom zavoda predlaga ukrepe za izboljšanje finančne strukture RTVS. Obenem je nadzornikom na čelu s Petrom Graškom naložil, naj v roku šestih mesecev poročajo o doseženih izboljšavah.

Predsednik nadzornega sveta RTVS Grašek je v zvezi s tem izpostavil, da je svet pozval vodstvo zavoda, naj izvaja le tiste tržne dejavnosti, ki ne ustvarjajo izgube. Po njegovih besedah je nesprejemljivo, da vodstvo z javnimi sredstvi pokriva izgubo iz naslova tržne dejavnosti.

Nadzorniki so vodstvu RTVS tudi priporočili, naj v plan za leto 2017 vključi predloge za pospešitev digitalizacije, urejanja avtorskih pravic in katalogizacije arhiva. Med projekti, ki jih vodstvo še ni izvedlo, je Grašek omenil tudi izračun cene programske minute na televiziji in radiu.

Še posebej pa je prvi nadzornik RTVS izpostavil "nevzdržno visoke stroške dela", ki po njegovih besedah že ogrožajo programsko produkcijo kot temeljno poslanstvo javne radiotelevizije. Kritičen je bil tudi do nedopustnega prepletanja javnih in tržnih dejavnosti zavoda.