V novinarskih vrstah ostajajo nezadovoljni z medijsko strategijo

"Strategija je bil in je še vedno slab dokument," so kritični v Društvu novinarjev Slovenije (DNS). Kot so izpostavili v izjavi za STA, je ministrstvo za kulturo v zadnji predlog vključilo podporo deficitarnim medijskim vsebinam in izobraževanju, kar je bila tudi pobuda društva: "Sicer pa besedilo ostaja več ali manj nespremenjeno."

Ministrstvo po navedbah DNS novinarski skupnosti "še vedno vsiljuje medijski svet, po novem napoveduje ustanovitev kolektivnih organizacij za avtorske pravice na medijskem področju, za kar nima nobenih pristojnosti, saj lahko kolektivno organizacijo ustanovijo le imetniki pravic". V DNS ministrstvu očitajo tudi nerealne napovedi.

Tako v DNS dvomijo v napoved ministrstva, da bo vplivalo na število sklenjenih kolektivnih pogodb za novinarje ter zagotovilo in nadzorovalo, da bodo v teh pogodbah specifični normativi in merila za plačilo novinarskega dela. "Kako bo to storilo, ni jasno," so zapisali v društvu. Nezadovoljni so tudi z delom strategije, ki je posebej namenjen Radioteleviziji Slovenija (RTVS).

"V delu strategije o RTVS ministrstvo vztraja pri nižanju standardov uredniške avtonomije v javnem mediju, saj bodo odgovorni uredniki imenovani ob mnenju in ne soglasju uredništva. Glede imenovanja generalnega direktorja ni jasno, ali bo potrebno soglasje ali le mnenje programskega sveta, saj je v besedilu strategije enkrat navedeno eno drugič drugo," so opozorili v DNS in poudarili, da zagovarjajo soglasje.

Tudi sestava nadzornega sveta RTVS je po mnenju DNS sporna, saj predvideva dva predstavnika, ki ju izbere politika, pa od tega nobenega ne izbere opozicija: "S stališča zagotavljanja političnega ravnotežja to ni najbolj demokratično." Strategija po navedbah DNS tudi ne odgovori na vprašanje, kje bo RTVS dobila denar za nove programe, ki jih navaja dokument.

"Ministrstvo za kulturo je skorajda dve leti časa, torej pol mandata, potrošilo za pripravo medijske strategije, ki pa je zdaj presplošna, preveč abstraktna, nerealna, premalo konkretna in premalo ambiciozna," so ocenili v društvu. Razočarani so, ker strategija več pomembnih vprašanj, kot je npr. institut popravka, niti ne omenja.

"Ker smo nad končno obliko medijske strategije že zdavnaj obupali, pričakujemo, da se bo ministrstvo potrudilo vsaj pri pripravi zakona o medijih in zakona o RTVS. A glede na to, da je direktorat za medije kadrovsko opustošen, se bojimo, da novih zakonov, ki so prepotrebni za nadaljnji razvoj slovenskega medijskega prostora, v tem mandatu ne bomo videli," so dodali v društvu.

Kritični so tudi v Združenju novinarjev in publicistov (ZNP), kjer menijo, da je strategija v posmeh ne le stroki, ampak tudi demokraciji. "Edina razlika z doslej veljavno zakonodajo je, da bodo stvari še bolj zbirokratizirane," je v izjavi za STA dejal predsednik ZNP Tino Mamić. Po njegovih besedah je strategija bolj podobna sklepom partijske konference, z njo pa prekarni novinarji ostajajo novinarji druge kategorije.

"Ostareli uredniki in novinarji pa bodo še naprej imeli privilegije in visoke plače, pa čeprav bodo večino dneva preživeli na kavicah in surfanju po spletu," je dejal Mamić, ki dokument vidi kot zadnji žebelj v krsto politično neodvisnega novinarstva. "Če bo sprejet, se bodo mediji še bolj oddaljili od zahtev javnosti in potreb državljanov po informacijah," je ocenil.

Strategija sicer podaja smernice za prihodnji razvoj medijske krajine in bo predstavljala vsebinsko podlago za prenovo krovnega zakona o medijih in posebnega zakona o RTVS. V javno razpravo so se vključile nevladne organizacije ter predstavniki zainteresirane in strokovne javnosti. Na ministrstvu so pojasnili, da so mnenja, pripombe in predloge večinoma upoštevali, zlasti v skladu z njihovim namenom.

"Vseh pripomb pa tudi v osnovi ni bilo mogoče upoštevati, saj jih je veliko medsebojno nasprotujočih," so poudarili na ministrstvu in dodali, da niso mogli upoštevati predlogov, ki so v nasprotju s temeljnimi cilji strategije. Opozorili so, da se s strategijo določajo le temeljne usmeritve za prihodnjo ureditev medijske krajine, ne pa tudi pravice in obveznosti.

Ministrstvo zato ni sprejelo rešitev, ki po njegovem mnenju gredo v smer popolne liberalizacije medijskega prostora oz. deregulacije medijev: "Neposredno tudi niso bili upoštevani tisti konkretni predlogi, ki po svoji naravi oz. obliki že spadajo na področje zakonskega urejanja, kar ni predmet strategije." Je pa ministrstvo takšne predloge vzelo na znanje in naj bi jih uporabilo pri prenovi zakonodaje.

Na očitek, da strategija povečuje javno RTV službo brez dodatnih finančnih virov, so na ministrstvu za STA odgovorili, da je dejstvo kvečjemu nasprotno: "Strategija jasno in določno opredeljuje obseg javne službe, ki se lahko financira iz rtv-prispevka, in ki mora slediti novi opredelitvi javnega interesa na področju medijev ter razvoju digitalnega okolja in tehnologij, čemur se mora nujno prilagoditi tudi javna radiotelevizija."

Kritiko na račun predvidenega zmanjšanja števila članov programskega sveta RTVS je ministrstvo označilo za nerazumno, saj je po njegovem mnenju "ravno zmanjšanje števila članov in prekinitev njihovega neposrednega imenovanja s strani politike garant za depolitizacijo in optimalnejšo ter učinkovitejšo upravljanje in vodenje RTVS".

Kot neutemeljeno pa je ministrstvo zavrnilo tudi pripombo, da strategija programskemu svetu RTVS jemlje pristojnost imenovanja generalnega direktorja. V predlaganem postopku imenovanja direktorja in njegovega namestnika, pristojnega za program, namreč po navedbah ministrstva nadzorni svet oz. direktor zaprosi programski svet za soglasje k imenovanju izbranega kandidata.

"Soglasje oz. nenasprotovanje programskega sveta je torej za imenovanje generalnega direktorja obvezen pogoj, kar pomeni, da programski svet ohranja vsebinsko oz. programsko enake pristojnosti, vezane na funkcijo generalnega direktorja, kot po veljavni ureditvi. Končno imenovanje in sam postopek izbire pa formalno vodi nadzorni svet, kar je v skladu s področno ureditvijo javnih zavodov," so še dodali na ministrstvu.