27.4.2017 11:45

Inštitut za slovenski jezik z zbiranjem predlogov za nove besede odpira vrata vsem uporabnikom slovenščine

pripravila Jasmina Vodeb Baša

Ljubljana, 27. aprila - Na Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU že več let dobivajo predloge za nove besede, ki jih v zadnjem času zbirajo in objavljajo na svoji Facebook strani, lani pa so prvič izvedli akcijo Beseda leta. O predlogih in njihovem zbiranju je za STA spregovorila znanstvena sodelavka na inštitutu za področje etimologije Simona Klemenčič.

Ljubljana. Knjiga, branje, literatura, besede, učenje. Foto: Tamino Petelinšek/STA Arhiv STA

Ljubljana.
Knjiga, branje, literatura, besede, učenje.
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Arhiv STA

Akcija Beseda leta bo odslej praksa

Izbor besede leta so prvič izvedli lani. Pri pripravi so se zgledovali po drugih državah, ki že vrsto let opravljajo tovrstne izbore. Odločili so se, da najprej pozovejo k pošiljanju predlogov besed, ki so najbolj zaznamovale leto 2016. Na Twitterju oz. po elektronski pošti so prejeli okrog 150 besed, izmed katerih je strokovna komisija izbrala deset najboljših, ki jih je ponudila v glasovanje javnosti, je pojasnila Simona Klemenčič, ki med drugim ureja Facebook profil Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnost (ZRC SAZU).

Med predlogi so bile zelo različne besede, od tistih, ki so se naenkrat začele pogosto uporabljati (t.i. brenčalke), starih besed, ki so postale aktualne (begunec, družina), do besed po individualnem izboru, za katere bi težko rekli, da so posebej zaznamovale leto (ljubezen) ter novih besed, ki so si jih pošiljatelji izmislili sami. Tudi nekaj teh so vključili v izbor desetih besed. Da je bila na koncu izbrana beseda begunec, po mnenju Simone Klemenčič ne preseneča, saj je sovpadala z aktualnimi razmerami.

Akcija bo odslej postala praksa, saj je bil odziv izjemen. Predloge za nove besede so na inštitut prejemali že prejšnja leta, "a niso vedeli, kaj naj z njimi," je povedala znanstvena sodelavka. Ko pa so v sklopu akcije Beseda leta začeli dobivati po nekaj predlogov na dan, so se odločili, da jih bodo začeli objavljati na Facebook strani ter jih s tem dali na voljo govorcem.

Med predlogi, objavljenimi na Facebooku, največ slovenskih ustreznic za tujke

Na Facebook strani inštituta za slovenski jezik je tako objavljenih veliko predlogov za slovenske ustreznice tujk, uporabniki opozarjajo na besede, ki se že uporabljajo, a so še redke in jih še ni v slovarju, predlagajo pa tudi povsem nove besede za nove ali stare pojme. Največ je predlogov za slovenske ustreznice tujk. Med njimi so odprodajnica za outlet, telogradniški za bodibilderski, čezmerek za overdose, vkožnik za piercing, hiperdetelacija za babyboom in petdodvanajstec za last minute.

Precej je tudi "opozoril" na nove besede. Mednje sodi denimo beseda mimosvet, ki označuje drugačno osebo oz. posameznikovo unikatnost. Primer bi bil stavek: "Zopet je ubral svojo pot! On je tak mimosvet," je ponazorila Simona Klemenčič. Med takšnimi besedami sta tudi tekočost (primer: dobrega govorca odlikujeta razločna izgovarjava in tekočost govora) in zamestje za angleško oz. izvorno nemško besedo hinterland, ki ni niti predmestje niti primestje niti obmestje. Med novimi besedami za obstoječi pojem pa je denimo pručnik namesto stolčka.

Na Facebooku ne objavijo vseh predlogov. Pri izbiri se ravnajo po ustreznosti, izgovorljivosti, razumljivosti in izvirnosti besede. "Nekatere so sestavljene precej nerodno, druge so preveč dobesedni prevodi iz angleščine," je pojasnila Simona Klemenčič.

Nadaljnja usoda predlaganih novih besed še neznana

Usodo predlaganih besed je težko napovedati, je Simona Klemenčič odvrnila na vprašanje, če imajo predlogi kakšno možnost, da se uvrstijo v slovar, denimo Slovar slovenskega knjižnega jezika ali Slovar novejšega besedja. Kot je poudarila, je vloga inštituta, da besede ponudi govorcem oz. da posreduje med tistim, ki jo je predlagal, in med tistimi, ki bi jo morda uporabili.

Do slovarja je še dolga pot in je povsem v rokah uporabnikov. Če bi se denimo nova beseda seznanek začela uporabljati namesto sedanjega brifinga, bi čez čas frekvenca pojavitev, ki jo opazujejo, tako narasla, da bi presegla mejo, ki so jo določili. Takšne besede potem uvrstijo v slovar. To pomeni, da je posamezniku "tudi najbolj stroga lektorica ali učiteljica ne bo prečrtala, ko jo bo uporabil v časopisnem članku ali šolskem spisu", je pojasnila Simona Klemenčič.

Burna debata okrog predloga, da bi džezvo zamenjal kavnik

Simona Klemenčič je opozorila še na burno debato, ki se je razvila okrog predloga kavnik namesto džezve. Zgodbica o kavniku je zašla celo k Hrvatom, ki so v medijih pisali, da Slovenci ne bodo več kuhali kave v džezvi.

Morda v teh burnih reakcijah odzvanjajo še kakšni starejši časi, ko so bili jezikoslovci bolj strogi. Vsekakor pa gre za izkrivljeno predstavo, da na inštitutih sedijo za knjigami, si izmišljujejo nove besede in zahtevajo, da jih ljudje uporabljajo, pojasnjuje Simona Klemenčič. Ob tem je spomnila na mit, da je Jože Toporišič zahteval, da se namesto žemlje govori razpočnica in namesto tramvaja pocestnica. Takšne zahteve so pred Toporišičem pripisovali že njegovim predhodnikom in se zgražali, kaj se jezikoslovci gredo.

"Jezik je živa stvar, naloga jezikoslovcev pa je, da ga opazujemo, popisujemo in usmerjamo s pravili in slovarji, in sicer zato, da bomo Štajerci, Prekmurci, Gorenjci, Belokranjci, starejši in mlajši še naprej govorili enoten jezik in da se bomo še naprej razumeli med seboj," je sklenila Simona Klemenčič.