Na okrogli mizi o inovativnih turističnih produktih

V okviru konference Encuentros, ki jo pripravljata fakulteta za turistične študije - Turistica ter mednarodno združenje inovatorjev in raziskovalcev v turizmu in hotelirstvu, trajala pa bo do sobote, so se udeležencem na okrogli mizi predstavili finalisti in zmagovalci slovenskih turističnih priznanj Sejalec in Snovalec.

Primer nenadejanega uspeha je bil lendavski stolp Vinarium, katerega obisk je presegel vsa pričakovanja in ki je pritegnil turiste v občino, za katero mnogi niti v Sloveniji niso vedeli, je ponazorila predstavnica občine Lidija Baša.

Kot je spomnila, so se na začetku vsi osredotočali na gradnjo samega stolpa, pozabljali pa so, da je bil stolp zamišljen kot sredstvo za povečanje prepoznavnosti lokacije ter promocije tamkajšnje vinske poti in pridelovalcev.

Na turistični zemljevid Slovenije so s prvim naravnim kopališčem v državi, t.i. vodni parkom, prišli tudi v Radljah ob Dravi. Z njim so po besedah Sare Berglez Zajec ponudili edinstveno izkušnjo ob minimalnem odtisu obiskovalcev in samega objekta na okolje. Med večjimi izzivi je bila umestitev vodnega parka na območje, ki se dotika območja Nature 2000, je priznala.

Zamisel t.i. Glacial Spaja v kranjskogorskem Hotelu Špik je šele prvi korak na poti celovite spremembe hotela, je pojasnil Janez Jager iz družbe Hit Aplinea. Pri izbiri usmeritve so se osredotočili na "bolečo točko" na trgu ter pripravili personaliziran pristop k dobremu počutju, ki zajema številne vidike, od prehrane do gibanja, usmerjen pa je k preventivi, ki temelji na spremembi celotnega življenjskega sloga posameznika.

Hana Šuster Erjavec iz Občine Žalec je izpostavila pomen zgodbe, ki jo ponudiš obiskovalcu. Ta vidik je bil v središču ideje o postavitvi pivske fontane. Kljub kasnejšemu uspehu so se sprva soočali s precejšnjo stopnjo nejevere, tako s strani domačinov kot medijev, saj so mnogi fontano videli kot zapravljanje denarja, ki bi ga lahko investirali v ceste in ostalo infrastrukturo. Šele po tem, ko so tuji mediji zagrabili njihovo zgodbo, se je spremenil tudi odnos slovenskih medijev.

Inovacije so možne tudi pri manjših zgodbah. To dokazuje primer Katje Richter in njene jedilne čipke. Kot je priznala, sama ni imela niti potrebnega kuharskega znanja, je pa sodelovala z ljudmi zelo različnih profilov, od kuharskih strokovnjakov do izdelovalcev čipk. Kot recept za uspeh pa je Richterjeva svetovala, da obstaja večja možnost uspeha, če delaš nekaj, kar ni namenjeno zgolj turistom, ampak bo pomagalo tudi domačinom.