znanost 16.3.2017 6:00

Izteka se javna razprava o izhodiščih zakonov o visokem šolstvu in o raziskovalni dejavnosti

Ljubljana, 16. marca - Še danes je možno podati pripombe na predlog izhodišč zakonov o visokem šolstvu ter o raziskovalni in razvojni dejavnosti, ki sta v javni razpravi 14 dni. Namen zakonov je vzpostaviti nov sistemski okvir, ki omogoča večjo kakovost pri izvajanju raziskovalnega in pedagoškega dela. Kritični do izhodišč so visokošolski sindikati in študenti.

Ljubljana.
Podpredsednik Visokošolskega sindikata Slovenije Gorazd Kovačič.
Foto: Anže Malovrh/STA
Arhiv STA

Cilj prenovljene zakonodaje je urediti pravni status javnih visokošolskih zavodov, določiti javno službo v visokem šolstvu in način financiranja. Poleg tega je cilj utrditi akademsko, organizacijsko, kadrovsko in finančno avtonomijo visokošolskih zavodov, urediti delovne obremenitve, plačilo in prehajanje kadrov, izboljšati sodelovanje visokošolskih zavodov z okoljem, urediti pogoje za podeljevanje koncesij za študijske programe zasebnim visokošolskim zavodom ter vzpostaviti celovit sistem proračunskega financiranja zavodov za študijsko dejavnost, usklajeno s sistemom financiranja raziskovalne dejavnosti.

Visokošolski sindikati ugotavljajo, da izhodišča ohranjajo skoraj vse sporne elemente, zlasti na področju t. i. kadrovske avtonomije, zaradi katerih so že pred zadnjo sejo sveta za visoko šolstvo pozvali ministrico za izobraževanje, znanost in šport Majo Makovec Brenčič, naj umakne izhodišča.

"Ministrstvo univerze spreminja v podjetja, prekarizirajo visokošolske učitelje in jih silijo v podjetništvo, saj bi si morali del plače prislužiti s tržnimi dejavnostmi, sicer bi bili kaznovani z nižjo plačo in višjo pedagoško obveznostjo," je za STA povedal predsednik sindikata ljubljanske univerze in član sveta za visoko šolstvo Gorazd Kovačič.

Tak zakon bi zagotovil tudi, da v visokem šolstvu ne bi bilo več afer z nezakonitimi izplačili honorarjev, kar bi po navedbah Kovačiča postalo legalno. Pri definiciji javne službe pa se izhodišča po njegovem mnenju "norčujejo iz ustavnega sodišča, saj pravijo, naj javno službo opredelijo kar univerze same v svojih strateških dokumentih". Tudi izhodišča za novi raziskovalni zakon po njegovih besedah krepijo menedžment, ne prinašajo pa rešitve ključnega problema znanosti.

V visokošolskih sindikatih so prepričani, da je ministrstvo izhodišča pripravilo v krogu rektorjev in direktorjev velikih raziskovalnih inštitutov. "Če bo vztrajalo pri takih izhodiščih, bo sindikat zahteval ponovni umik in vrnitev k dialogu z vsemi deležniki," je bil jasen Kovačič.

Tudi v Visokošolskem sindikatu Slovenije so presenečeni, da se je ministrstvo po tolikšnem številu debaklov v zadnjih letih visokošolske reforme spet lotilo "na horuk". "Osnovni problem vseh dosedanjih, tudi tokratnega predloga je, da se namesto z definicijo javnega poslanstva univerz, kar je terjalo ustavno sodišče, ukvarja z vgrajevanjem pravnih lukenj, ki bi omogočile prosto zlorabo znamke državne univerze za zasebne zaslužke," je za STA zatrdil predsednik sindikata Marko Marinčič.

Prav tako v Študentski organizaciji Slovenije opozarjajo na definicijo javne službe, v katero naj bi sodile vse dejavnosti, ki sledijo poslanstvu univerze, ne glede na vir financiranja, kar pomeni, da bi se tržna sredstva prelila v javno službo.