Novinarski sindikat in uprava Dela v zaostrenih odnosih za pogajalsko mizo

Novinarski sindikat, ki zastopa dobro polovico zaposlenih v Delu, bo v torek sedel za pogajalsko mizo z oceno, da podjetniška kolektivna pogodba ni legitimen temelj za določitev minimalne ravni delovnopravnih pravic novinarjev. Po mnenju sindikata je pogodba ukinila nekatere pravice zaposlenim in krepko zmanjšala raven kolektivnih pravic.

Oktobra podpisana pogodba je zajela vsebine, ki sta jih dotlej urejali panožna in podjetniška pogodba. Uprava Dela jo je za razliko od novinarskega sindikata pospremila z oceno, da je prinesla višjo raven pravic, kot jih določa zakonodaja. Višje izhodiščne plače in nekateri dodatki po mnenju uprave tudi spodbujajo krajše bolniške odsotnosti.

V poldrugem letu je bilo zaradi poslovnega razloga iz uredništva Dela odpuščenih več kot 40 novinarjev. Zanimanje za torkov začetek pogajanj je zaradi takšne črne bilance še posebej veliko, enako velja tudi za pričakovanja. Sindikalna stran in uprava sta se sicer dogovorili, da v javnosti ne bosta komentirali pogajanj vse do njihovega zaključka.

Tudi v leto 2017 je Delo vstopilo z novimi odpuščanji novinarjev. Sindikat novinarjev Dela in nacionalni novinarski sindikat sta zato v prvih dneh februarja lastnika in upravo družbe pozvala, naj prenehata kršiti delovnopravno zakonodajo in v dogovoru s socialnimi partnerji popravita slabo kadrovsko prakso.

"Odkar je junija 2015 Delo kupil finančni holding FMR Stojana Petriča, so novinarji zgolj številka in strošek, računovodski pristop pa že dodobra načenja tudi avtonomijo uredništva in novinarjev," so ob zadnjih odpuščanjih sporočili iz novinarskega sindikata. Kritike na račun uprave družbe so prišle tudi iz Društva novinarjev Slovenije (DNS) ter Združenja novinarjev in publicistov (ZNP).

V sindikatu so postregli s podatkom, da doslej odpuščeni novinarji na letni ravni pomenijo preko 1,5 milijona evrov manjši strošek plač, donosnost družbe Delo pa je bila že v letu 2015, ko jo je prevzel novi lastnik, na ravni 18 odstotkov. Družba ima zato po mnenju Sindikata novinarjev Dela dovolj notranjih kadrovskih in finančnih virov, da je mogoče konflikte urediti sporazumno v interesu vseh.

V DNS so spomnili na napovedi, da bo FMR podpiral razvoj Dela na strateškem, tehnološkem in kadrovskem področju. A niso zaposlili nobenega od dolgoletnih novinarjev, ki po ugotovitvah inšpekcije delajo v prikritem delovnem razmerju, uvedli so norme za preverjanje delovne uspešnosti in odstopili od podjetniške kolektivne pogodbe za novinarje. Po mnenju DNS veliko odgovornost pri odpuščanju nosi tudi Delov uredniški kolegij, ki se odpuščanju ni uprl.

V ZNP pa so ob zadnjih odpuščanjih na Delu izpostavili, da lastniki in uprave medijev iz navidezno poslovnih razlogov odpuščajo uveljavljene in izkušene novinarje, ki so zanje predragi, istočasno pa nazaj preko obvoda zaposlujejo nove novinarje. Takšna praksa po navedbah ZNP velja tudi za odpuščanja na Delu.

Zaostrene razmere na Delu so vsaj posredno botrovale tudi spremembi v vodstvu Sindikata novinarjev Slovenije (SNS). Pred dnevi je z mesta predsednika odstopil Mario Belovič, sicer Delov novinar in namestnik urednika notranje redakcije. Kot je poročalo Delo, je med razlogi navedel, da je s pozivom v zvezi z dogajanjem na Delu SNS storil nepotrebno taktično napako v času, ko se zadeve umirjajo in SNS z upravo družbe začenja pogajanja za dopolnitev podjetniške kolektivne pogodbe.

Izvršni odbor sindikata je Belovičev odstop sprejel soglasno in za v. d. predsednice imenoval Alenko Potočnik, ki bo tudi vodila novinarsko sindikalno ekipo v pogajanjih na Delu. Sindikat je sicer že začel s postopki za imenovanje novega predsednika.

Nasploh so slovenski mediji že dlje časa v nezavidljivem položaju. Odpuščanja novinarjev, ki so v preteklih letih prizadela lokalne medije, so leta 2015 in lani doletela tudi velike medijske hiše. Zlasti odpuščanja na Delu in Večeru so spravila na noge velik del novinarske skupnosti. Grožnja odpuščanj pa očitno ostaja tudi v letu 2017.