"Na kmetiji je vsak cent prislužen z žulji"
Ljubljana, 15. februarja - Toni Kukenberger je 29-letnik iz Gorenjih Ponikev pri Trebnjem in aktualni nosilec naziva inovativni mladi kmet. Kljub temu da je po končanem študiju imel nekaj ponudb za zaposlitev, se je pred petimi leti odločil, da prevzame vodenje družinske ekološke kmetije. A kot je v šali dejal, takrat še ni vedel, kaj ga čaka. Poklic kmeta namreč ni lahek in vsak cent je prislužen z žulji, je povedal.
Podoba kmetov v javnosti je po mnenju Kukenbergerja na žalost zelo podcenjena. "Kdor se je poskusil ukvarjati s kmetijstvom, ve, da je to delo, ki zahteva celega človeka. To ni osemurni delavnik s fiksno plačo, temveč delo od petih zjutraj do tudi devete ali desete ure zvečer," je poudaril Kukenberger.
Kmetijstvo postaja vse večji izziv tudi zato, ker mora kmet danes obvladati različna področja - od živinoreje, poljedelstva, veterine, vse pomembnejša postajata tudi obvladovanje informacijskih tehnologij in ekonomija, je izpostavil.
Usmeritev v ekološko kmetijstvo
Zaradi zavedanja, da je prekomerno izkoriščanje naravnih virov dolgoročno škodljivo, so se na kmetiji Kukenberger konec leta 2012 odločili za preusmeritev v ekološki način kmetijstva. Januarja 2015 so prejeli ekološki certifikat za njihovo mleko in vse mlečne izdelke, na kar so zelo ponosni.
"Gre za način kmetovanja, ki v obzir veliko bolj jemlje počutje živali, ohranjanje zemlje itd. Prepričan sem, da je ta način prava izbira. Glede na to, da v Sloveniji ekoloških mlečnih izdelkov pa tudi drugih ekoloških kemijskih izdelkov primanjkuje, pa je to po mojem mnenju tudi pravilna poslovna odločitev."
Na kmetiji poleg mleka prodajajo tudi druge mlečne izdelke, kot so jogurti, skuta in različne vrste sirov. Ker so proizvodne kapacitete trenutne sirarne popolnoma zasedene, v kratkem načrtujejo izgradnjo nove, večje sirarne. Ta jim bo omogočila bistveno lažje delo ter obseg predelave ter s tem povečanje obsega dohodka.
Kukenberger projektiral in izdelal prevozno molzišče
Na Ekološki kmetiji Kukenberger obdelujejo približno 24 hektarjev obdelovalnih površin, kjer pridelujejo izključno seno, ki je osnovna krma za njihove živali. Na kmetiji redijo povprečno 20 krav molznic in od 15 do 20 telic in prav vsako Kukenberger pozna po imenu.
Eno od ključnih vodil njihove kmetije je poleg najvišje kakovosti izdelkov in skrbi za trajnostni način obdelovanja zemlje tudi skrb za dobro počutje živali. Njihove krave so zato na paši vsaj polovico leta, in sicer od aprila do novembra.
Ker kmetija stoji sredi vasi, površine za pašo pa so oddaljene več sto metrov, se je Kukenberger odločil "molžo pripeljati na pašo". Izdelal je inovativno prevozno molzišče, ki ga s pomočjo traktorja zapeljejo do krav na paši.
Inovacija je lani navdušila tudi Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije in Zvezo slovenske podeželske mladine, ki sta Kukenbergerju podelili naziv inovativnega mladega kmeta 2016. Po mnenju Kukenebrgerja je naziv zelo prestižen ter prinaša veliko priznanje za dosedanje delo in hkrati veliko spodbudo za naprej.
Evropska unija je kmetom veliko prinesla
Kukenberger meni, da je razpisov, ki omogočajo pridobitev sredstev za kmetijstvo, precej. Ob tem pa je poudaril, da bi bila situacija v Sloveniji brez Evropske unije precej žalostna. Evropska unija namreč prispeva 75 odstotkov denarja, ki je na voljo na razpisih za kmetijske namene, četrtino pa Slovenija. Tega denarja po Kukenbergerjevem mnenju ne bi bilo, če bi Slovenija imela proste roke, zato je Evropska unija kmetom veliko prinesla, je izpostavil.
Prihodnost kmetijstva Kukenberger vidi v profesionalizaciji kmetij. Za slovensko kmetijstvo pa je po njegovem mnenju najbolj pomembno predvsem to, da bi država znala spodbujati ohranjanje obdelane krajine, hkrati pa bi morala na območjih, kjer so naravni pogoji pogoji za kmetijstvo, spodbujati samooskrbo, ki je v Sloveniji na zelo nizki ravni. Meni namreč, da bi ob kakršnihkoli nepredvidenih katastrofah v enem tednu zmanjkalo hrane na policah.
"Naša politika je že vse od osamosvojitve zelo zgrešena, saj se ne ukvarja s tem, da bi zagotovila samooskrbo, temveč ima prevečkrat interes le za to, da se na kratki rok nabere sredstva. Ob tem pa se pozabi na javni interes, ki ni to, da bo vlada preživela, temveč to, da lahko država preživi tudi v negotovih razmerah. Menim, da bi tu morala Slovenija storiti še veliko."
Predmet, ki me predstavlja
Kukenberger je med stvarmi, ki so mu ljube, izbral kravo in seno. Kot je pojasnil, ta dva simbola povezujeta zemljo, ki je vir našega preživetja, ter živali, ki nam ob tem pomagajo. "Zdi se mi, da moramo ljudje znati ceniti in spoštovati vse te naravne vire, ki so nam dani. Znati jim moramo nameniti pogoje, ki si jih zaslužijo, predvsem živalim. Prepričan sem, da če od kogarkoli, tudi od živali, veliko pričakuješ, jim moraš tudi veliko ponuditi. Če se tega zavedaš, vse lažje teče."
Evropska unija poskuša s skupno kmetijske politike (SKP) pomagati evropskim kmetom izpolniti prehranske potrebe več kot 500 milijonov Evropejcev. Glavni cilji SKP so zagotoviti stabilno oskrbo z varno in cenovno dostopno hrano iz trajnostne pridelave ter dostojen življenjski standard za 22 milijonov kmetov in delavcev v kmetijstvu. Skupna kmetijska politika veliko pozornost namenja tudi pomoči mladim kmetom ter spodbuja generacijsko prenovo v kmetijstvu z mehanizmi pomoči za zagon kmetije.
Eden izmed stebrov skupne kmetijske politike je tudi politika razvoja podeželja EU, ki pomaga podeželskim območjem v EU pri spopadanju z ekonomskimi, okoljskimi in družbenimi izzivi 21. stoletja. V Sloveniji predstavlja programsko osnovo za črpanje finančnih sredstev iz evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja Program razvoja podeželja . Dodatne informacije o mladih v agrarnem sektorju pa so na voljo tudi na spletni strani Evropskega sveta mladih kmetovalcev, ki deluje kot komunikacijsko orodje med mladimi kmetovalci in Evropsko unijo. Njihov glavni cilj je promocija mlajšega in bolj inovativnega agrikulturnega sektorja znotraj držav članic. V Sloveniji pa se lahko obrnete na Zvezo slovenske podeželske mladine.