Slovenija #družba 22.12.2016 14:12

V Mariboru s komisarko Bulčevo o sodelovalni ekonomiji

Maribor, 22. decembra - Na mariborski pravni fakulteti so danes pripravili okroglo mizo, na kateri so govorili o različnih oblikah platformne ekonomije, s posebnim poudarkom na sodelovalni ekonomiji, ki jo promovira zlasti Uber. V ospredju so bili predvsem izzivi, ki jih to prinaša regulatorjem, o čemer je med drugim spregovorila evropska komisarka za promet Violeta Bulc.

Maribor, Pravna fakulteta. Okrogla miza o izzivih sodelovalne ekonomije. Vodja vladne medresorske skupine za sodelovalno ekonomijo Franc Stanonik, evropska komisarka za promet Violeta Bulc, visoka predstavnica Uberja za zadeve EU Agata Wejman in nacionalni glasnik digitalne tehnologije na področju e-vključenosti Marko Grobelnik. Foto: Gregor Mlakar/STA

Maribor, Pravna fakulteta.
Okrogla miza o izzivih sodelovalne ekonomije.
Vodja vladne medresorske skupine za sodelovalno ekonomijo Franc Stanonik, evropska komisarka za promet Violeta Bulc, visoka predstavnica Uberja za zadeve EU Agata Wejman in nacionalni glasnik digitalne tehnologije na področju e-vključenosti Marko Grobelnik.
Foto: Gregor Mlakar/STA

Maribor, Pravna fakulteta. Okrogla miza o izzivih sodelovalne ekonomije. Vodja vladne medresorske skupine za sodelovalno ekonomijo Franc Stanonik, evropska komisarka za promet Violeta Bulc, visoka predstavnica Uberja za zadeve EU Agata Wejman in nacionalni glasnik digitalne tehnologije na področju e-vključenosti Marko Grobelnik. Foto: Gregor Mlakar/STA

Maribor, Pravna fakulteta.
Okrogla miza o izzivih sodelovalne ekonomije.
Vodja vladne medresorske skupine za sodelovalno ekonomijo Franc Stanonik, evropska komisarka za promet Violeta Bulc, visoka predstavnica Uberja za zadeve EU Agata Wejman in nacionalni glasnik digitalne tehnologije na področju e-vključenosti Marko Grobelnik.
Foto: Gregor Mlakar/STA

Maribor, Pravna fakulteta. Okrogla miza o izzivih sodelovalne ekonomije. Vodja vladne medresorske skupine za sodelovalno ekonomijo Franc Stanonik. Foto: Gregor Mlakar/STA

Maribor, Pravna fakulteta.
Okrogla miza o izzivih sodelovalne ekonomije.
Vodja vladne medresorske skupine za sodelovalno ekonomijo Franc Stanonik.
Foto: Gregor Mlakar/STA

Maribor, Pravna fakulteta. Okrogla miza o izzivih sodelovalne ekonomije. Visoka predstavnica Uberja za zadeve EU Agata Wejman. Foto: Gregor Mlakar/STA

Maribor, Pravna fakulteta.
Okrogla miza o izzivih sodelovalne ekonomije.
Visoka predstavnica Uberja za zadeve EU Agata Wejman.
Foto: Gregor Mlakar/STA

Maribor, Pravna fakulteta. Okrogla miza o izzivih sodelovalne ekonomije. Evropska komisarka za promet Violeta Bulc. Foto: Gregor Mlakar/STA

Maribor, Pravna fakulteta.
Okrogla miza o izzivih sodelovalne ekonomije.
Evropska komisarka za promet Violeta Bulc.
Foto: Gregor Mlakar/STA

Maribor, Pravna fakulteta. Okrogla miza o izzivih sodelovalne ekonomije. Vodja vladne medresorske skupine za sodelovalno ekonomijo Franc Stanonik, evropska komisarka za promet Violeta Bulc, visoka predstavnica Uberja za zadeve EU Agata Wejman in nacionalni glasnik digitalne tehnologije na področju e-vključenosti Marko Grobelnik. Foto: Gregor Mlakar/STA

Maribor, Pravna fakulteta.
Okrogla miza o izzivih sodelovalne ekonomije.
Vodja vladne medresorske skupine za sodelovalno ekonomijo Franc Stanonik, evropska komisarka za promet Violeta Bulc, visoka predstavnica Uberja za zadeve EU Agata Wejman in nacionalni glasnik digitalne tehnologije na področju e-vključenosti Marko Grobelnik.
Foto: Gregor Mlakar/STA

Kot je povedala Bulčeva, gre za temo, ki je danes še v razvojnih fazah, a bo pomembno vplivala na razvoj ekonomskih in socialnih modelov ter ponudila povsem nove vidike, ki pa izzivajo obstoječa pravila delovanja.

"Evropska komisija absolutno ne želi zaustavljati tovrstnih modelov. Smo pa zelo pozorni na to, da se bodo vsi ti novi modeli vendarle razvijali v skladu z osnovnimi pravili delovanja Evropske unije kot so elementi vključujoče družbe, transparentnost in nediskriminatornost," je dejala slovenska evropska komisarka.

Hkrati po njenem ne smejo izzivati zelo pomembnih socialnih modelov, saj je EU v primerjavi z ostalimi globalnimi političnimi strukturami zelo močno zavezana tudi ohranjanju svojih socialnih vrednot in temu namenja veliko pozornosti.

Zlasti kar se tiče njenega področja dela je pomembno, da tisti, ki uporablja infrastrukturo, za njo tudi plača oziroma ustrezno prispeva k njenemu razvoju, prav tako pa je po njenem potrebno slediti principu Evropske komisije, da je potrebno davke plačevati tam, kjer se ustvarja tudi dobiček.

Pri tem je Bulčeva opozorila tudi na pomembno razliko t.i. "sharing economy", kjer koristniki zgolj maksimizirajo uporabo osnovnih sredstev in to vodi k nižanju ogličnega odtisa, večji socializaciji, kot je to v primerih skupne vožnje v službo, in "colaborative economy", kjer pa gre za korporativni pristop različnih ponudnikov, kot je tudi Uber. Slednji morajo biti predmet klasičnih korporativnih pravil, ki so danes za nas glavni izziv, je dejala komisarka.

Visoka predstavnica Uberja, ki se ukvarja z urbano mobilnostjo na najbolj dostopne načine, v EU Agata Wejman je povedala, da je Evropska komisija v zadnjih dveh letih naredila velik napredek na tem področju. Ob tem priznava, da takšnih podjetij, kot je njihovo, brez razvoja pametnih telefonov ne bi obstajalo.

"Danes smo prisotni v okoli 500 mestih po vsem svetu. V Evropi smo v 70 mestih oziroma 21 državah članicah EU, seveda pa iščemo nove priložnosti. Še vedno avtomobili ostajajo neizkoriščeni, v njih se vozi po en človek, zato je v prihodnosti potrebno poskrbeti za spremembe obnašanja in zaščititi okolje," je dejala Wejmanova.

Še vedno je tudi pred njimi veliko izzivov, zlasti na področju zagotavljanja varnosti uporabnikov, ne izogibajo pa se niti vprašanjem ureditve davčnega sistema. Kot je dejala, so zelo naklonjeni sodelovanju z vladami držav pri iskanju rešitev, že zdaj dobro sodelujejo z oblastmi v Estoniji, Litvi, Danski in na Švedskem, kjer njihovi vozniki že nadzorovano plačujejo davke.

Po besedah vodje nedavno ustanovljene vladne medresorske skupine za sodelovalno gospodarstvo Franca Stanonika se bo ta ukvarjala z iskanjem rešitev glede pojava novih poslovnih modelov na sistemski ravni. V ospredju bo predvsem prenavljanje zakonodaje, ki bo omogočila vstop novih modelov na trg dela, ter zagotavljanje javnega interesa.

Zavrnil je očitke, da se je vlada tega lotila nekoliko pozno, saj so stvari tudi na evropski ravni še vedno bolj na začetku, čeprav nekatere tovrstne platforme v različnih državah že zelo intenzivno delajo in ustvarjajo dobičke.

"Gre za tako široko in razpršeno področje, da bi stvari lahko zelo težko uokvirili z nekim krovnim dokumentom," je dejal Stanonik, o Uberju pa dodal, da so bili na vladi deležni izredno ostrih kritik in to tako s strani sindikatov kot delodajalcev, kar je sicer zelo redko. Očitali so jim, da je sodelovanje z Uberjem prehitro in nedodelano.