#družba 3.12.2016 8:01

Vrtačič: Parlameter je del širšega boja za odprte podatke

pogovarjala se je Lea Udovč

Ljubljana, 3. decembra - V ponedeljek bo luč sveta ugledalo orodje, ki so ga razvili na inštitutu Danes je nov dan - Parlameter. Gre za spletno orodje, ki z raznolikimi analizami glasovanj in transkriptov lajša spremljanje dela v državnem zboru (DZ). Orodje je po besedah člana inštituta Žige Vrtačiča del širšega boja za odprte podatke in transparentno državo.

Ljubljana, Hekovnik. Član inštituta Danes je nov dan Žiga Vrtačič. Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana, Hekovnik.
Član inštituta Danes je nov dan Žiga Vrtačič.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana, Hekovnik. Član inštituta Danes je nov dan Žiga Vrtačič. Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana, Hekovnik.
Član inštituta Danes je nov dan Žiga Vrtačič.
Foto: Anže Malovrh/STA

Parlameter skozi uporabnikom prijazno vizualizacijo podatkov in tehnološko napredno modularno zasnovo veča transparentnost delovanja najpomembnejše demokratične institucije. "Ponuja priložnost, da o delu v DZ začnemo govoriti več in glasneje," je povedal Vrtačič.

Kot je pojasnil, je Parlameter del širšega boja za odprte podatke in transparentno državo, ki ga bijejo na inštitutu Danes je nov dan. "Država namreč proizvaja še cel kup podatkov, ki niso dostopni oz. se jih ne da predelovati in organizirati na takšen način. Parlameter vidim kot prvi korak k temu, da država začne s svojimi podatki ravnati, kot se spodobi," je dejal.

Osnovni podatki, s katerimi ekipa Parlametra dela, so glasovanja poslancev ter transkripti njihovih govorov, kar nato obdelajo na mnogo različnih načinov.

V spletnem orodju Parlameter ima vsak od 90 poslancev svoj profil, na katerem so zbrane osnovne informacije o delovanju poslanca, podatki o njegovih glasovanjih ter njegovi govori. Glasovanja poslancev lahko uporabnik med drugim filtrira po različnih delovnih telesih, pogleda pa lahko tudi, v kolikšni meri poslanec odstopa od glasovanja drugih poslancev.

Vsebinske analize govorov pa denimo pokažejo, katere besede so za posameznega poslanca značilne, kakšno je število njihovih govorov na sejo, kakšen je njihov besedni zaklad ter jezikovni slog.

Kot je poudaril Vrtačič, je pri Parlametru ključno to, da pravzaprav ne gre za spletno stran, temveč za skupek kartic, ki jih je mogoče vdelati. Vsaka izmed več kot 50 kartic, ki sestavljajo spletno mesto Parlametra, je svoja enota, ki živi na svojem spletnem naslovu, je pojasnil.

Ob tem je Vrtačič opozoril, da orodje ne gre enačiti s Supervizorjem. Slednji je namreč prikazal podatke, ki prej nikoli niso bili dostopni javnosti. "Vse, kar mi zbiramo, organiziramo in analiziramo, pa je bilo izrečeno v državnem zboru, ki je na nek način javni prostor. Res je, da bodo poslanci sedaj verjetno bolj pazili, kaj povedo, kljub temu pa to ni orodje, ki bo sekalo glave in zaradi katerega bo kdorkoli prisiljen vrniti mandat," je menil Vrtačič.

S Parlametrom ciljajo na tri ključne javnosti. Poleg splošne javnosti, ki lahko dogajanje v državnem zboru spremlja z manj napora in manj posredovanja kot kadarkoli prej, je orodje namenjeno tudi novinarjem in novinarkam. Slednjim olajša iskanje dejstev in podatkov, hkrati pa olajša tudi obdelavo in vizualizacijo podatkov, za kar so prej potrebovali programerje in oblikovalce, je pojasnil Vrtačič.

Tretja ciljna javnost pa so programerji oz. razvijalci, ki lahko orodje razvijajo naprej, saj kode niso licencirali. "Na voljo je brezplačno, za odprto uporabo, saj verjamemo, da lahko širša programerska javnost naredi iz tega še veliko več," je dejal Vrtačič.

Razvoj Parlametra je v okviru fundacije DNI podprl ameriški spletni velikan Google, ki jim je namenil več kot 300.000 evrov sredstev. Leta 2017 nameravajo Parlameter razširiti v dve do tri tuje države, odvisno od lokalnih partnerjev ter odzivnosti predstavnikov tamkajšnjih parlamentov itd. "Vsekakor je aplikacija zastavljena na tako modularen način, da bi bilo škoda, da deluje le v Sloveniji," je še dejal Vrtačič.

Danes je nov dan

Skupnost Danes je nov dan je nastala jeseni 2012 kot integralni del in podpornik vstajniških gibanj. Od septembra 2013 delujejo kot inštitut, ki se osredotoča na digitalno politično participacijo, transparentnost in nadzor.

Delovanje inštituta izhaja iz razumevanja demokracije kot nenehnega procesa, družbene pogodbe kot stalne in vključujoče razprave ter politične participacije kot odgovornosti za lastno opolnomočenje. S projekti v obliki digitalnih intervencij, ki se poslužujejo inovativnih prijemov spletnega komuniciranja, se poskušajo odzivati na aktualne družbenopolitične dogodke in aktivirati ljudi.