Podjetnik Niko Klanšek po prodaji FlyKlya išče izzive na novih področjih

Klanška je pot peljala od perspektivnega košarkarja do enega najuspešnejših slovenskih mladih podjetnikov. Pri 18 letih je odšel v ZDA igrat košarko, kjer se je zaljubil v podjetništvo, česar se je po njegovih besedah razveselila tudi družina.

Skupaj z materjo sta sprva ustanovila podjetje E4B ter v ZDA in Japonsko prodajala sadne sokove, proizvedene v Belgiji. Podjetje sta po štirih letih prodala, Klanšek pa je nato ustanovil podjetje FlyKly.

"Zgodba FlyKlya se je začela v New Yorku z električnimi mopedi, brez ideje kako naprej, iz čiste strasti do električnih koles," je v pogovoru za STA povedal Klanšek. Kot je dejal, je šlo podjetje v svoji šestletni zgodovini čez več faz, v tem času pa se je zamenjalo tudi precej ekip.

Z razvojem podjetja se je razvijala tudi Klanškova vizija, povezali so se z italijanskimi partnerji in kmalu so na trg prodrli z električnim kolesom Smart Wheel, kasneje pa še z električnim skirojem Smart Pad.

Zagonska sredstva za oba izdelka so zbirali na platformi za množično financiranje Kickstarter. Kampanja za Smart Wheel se z zbranimi 700.000 dolarji še danes uvršča na prvo mesto najuspešnejših slovenskih kampanj na Kickstarterju po višini zbranih sredstev.

Kot je povedal, se je ob ponudbi italijanskih partnerjev za odkup podjetja znašel v dilemi, a se je vseeno odločil za prodajo, saj je strast do industrije po šestih letih nekoliko zbledela. Podjetje FlyKly še vedno zelo uspešno posluje, pripravljajo veliko novih produktov, gradijo znamko in rastejo, je dejal Klanšek, ki je z italijanskimi partnerji še vedno v stiku.

Klanšek je sodeloval tudi pri številnih drugih uspešnih slovenskih kampanjah na Kickstarterju. Med drugim je pomagal soustvarjati kampanjo za LLstol, uspelo jim je tudi z blatnikom Musguard, lesenimi fotoaparati Ondu, merilnikom svetlobe Lumu.

Kickstarter je po njegovem mnenju koristno orodje za podjetnike, saj lahko na ta način testirajo, kako velik je njihov trg, pridobijo povratne informacije podpornikov ter z njihovo pomočjo izboljšajo svoj produkt. S kampanjo pridobijo zagonska sredstva, najpomembnejša pa je skupnost, ki jo s kampanjo zgradiš, je poudaril.

Opaža, da je danes vedno več dobrih slovenskih kampanj, ekipe vedno bolj razumejo, kako pripraviti projekt in kako ga izpeljati. "Vesel sem, da smo zgradili močno skupnost, v kateri si vsi pomagamo, delimo ideje in želimo drugim, da uspejo," je dejal.

V prihodnje se namerava Klanšek lotiti projektov s področja podjetništva in množičnega financiranja oziroma množičnega investiranja, pri čemer se spogleduje s svetom kripto valut. Za sodelovanje se Klanšek že dogovarja tudi z ekipo Iconomi, ki je pred kratkim poskrbela za najbolj uspešen slovenski projekt množičnega financiranja doslej.

Po mnenju Klanška je tehnologija blockchain oz. veriga podatkovnih blokov nedvomno tehnologija prihodnosti. Zanimivo se mu zdi množično zbiranje kapitala ICO (initial coin offering), kjer podjetja izdajajo kripto kovance oz. nekakšne digitalne delnice ter na ta način v sistemu blockchain zbirajo zagonski kapital. "Podobno kot pri Kickstarterju je tudi tukaj ključnega pomena množica, ki odloča, vodi, investira," je dejal.

Razmišlja tudi o ustanovitvi nekakšnega laboratorija za podjetniške ideje (startup labs), v katerem na eni strani sodelujejo investitorji, ki spremljajo nove projekte, vanje investirajo, na drugi strani pa se oblikujejo startup ekipe. "Bistvo je, da združiš odlično ekipo različnih profilov, ki ves čas proizvaja nove ideje. Če je določena zanimiva, se jo razvija in lansira, če zanjo ni zanimanja, pa ideja ugasne."

Na vprašanje, kje dobi ideje, v katere je vredno vlagati čas in denar, odgovori, da veliko potuje, zato vedno sliši kaj novega. "Poleg tega je pomembno, da spoznaš sebe, kaj te zanima, kaj te žene. Potrebno je najti presek med idejo in strastjo. Strast je nujna komponenta, da boš lahko celo življenje to počel," je zaključil Klanšek.