V pripravi novela zakona o elektronskih komunikacijah

Osnutek predloga novele zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1C) je sicer pripravilo do letos za to področje še pristojno ministrstvo - ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Vmes je nato prišlo do prenosa pristojnosti za področje informacijske družbe in elektronskih komunikacij na ministrstvo za javno upravo, tako da postopek zdaj vodi slednje.

Ključni cilj novele je prenos evropske direktive

Kot pojasnjujejo na ministrstvu, je v času od sprejema trenutno veljavnega zakona - ta je začel veljati v začetku leta 2013 - na področju elektronskih komunikacij tako na ravni EU kot na nacionalni ravni prišlo do sprememb, ki terjajo noveliranje obstoječe zakonodaje.

Poglavitni namen in cilj predlaganega zakonskega osnutka je popolni prenos nove evropske direktive z dne 15. maja 2014 o ukrepih za znižanje stroškov za postavitev elektronskih komunikacijskih omrežij visokih hitrosti v nacionalno zakonodajo. Namen direktive je olajšati in pospešiti postavitev visoko hitrostnih elektronskih komunikacijskih omrežij z zmanjšanjem stroškov te.

To vključuje ukrepe, kot je skupna in ponovna uporaba obstoječe fizične infrastrukture, ki ne velja le za komunikacijska omrežja, temveč tudi za druge vrste gospodarske javne infrastrukture. To naj bi ustvarilo pogoje za bolj stroškovno učinkovito postavitev elektronskih komunikacijskih omrežij.

Znižanje stroškov in izboljšanje učinkovitosti visokohitrostnih elektronskih komunikacij je namreč bistvenega pomena za razširjenost uporabe visokohitrostnega interneta, katerega digitalna infrastruktura podpira dejansko vse sektorje sodobnega in inovativnega gospodarstva, poudarjajo na ministrstvu.

Določene napredne rešitve z vsebinskega področja omenjene direktive so bile sicer predhodno, še kot nacionalne rešitve, že vpeljane v nacionalno zakonodajo, predvsem v veljavni zakon o elektronskih komunikacijah.

Po mnenju inštituta Digitas predlogi v veliki meri niso bili upoštevani

Prvi javni posvet v zvezi s stanjem po sprejemu trenutno veljavnega zakona je potekal že decembra 2014, do konca januarja 2015 pa so lahko zainteresirani podali tudi svoja pisna mnenja v zvezi s pripravo osnutka novele. Drugi javni posvet je potekal v začetku septembra letos, na pobudo Združenja za informatiko in telekomunikacije pri GZS pa so rok za javno obravnavo osnutka novele podaljšali do 15. septembra.

Po mnenju inštituta za digitalno družbo Digitas so bili ob prvem pozivu podani številni prispevki, ki pa jih pripravljavec osnutka predloga novele zakona v veliki meri ni upošteval. Kot so pojasnili, so med njimi pomembni predlogi sprememb glede varstva pravic potrošnikov, pravne varnosti in predvidljivosti zakonodaje ter upravljanja regulatorja - Agencije za komunikacijska omrežja in storite RS (Akos).

Pristojno ministrstvo je po mnenju Digitasa v celoti spregledalo obsežne pripombe Sveta za elektronske komunikacije (SEK), ki jih je podal predvsem z vidika varstva pravic potrošnikov, neodvisnosti in odgovornosti Akosa, javnosti in preglednosti njegovega delovanja ter njegove podpore delovanju SEK. Povsem spregledalo pa naj bi tudi sklep parlamentarnega odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino, s katerim so ministrstvo pozvali, da v noveli jasneje opredeli pristojnosti in naloge direktorja Akosa, Sveta Akosa, SEK in Sveta za radiodifuzijo.

Na ministrstvu sicer pravijo, da so z osnutkom novele zakona poskušali vsaj delno slediti tudi pripombam SEK, kolikor je bilo to mogoče. "Ob tem še pojasnjujemo, da smo z osnutkom novele jasneje opredelili tudi pristojnosti in naloge direktorja Akosa, Sveta Akos, SEK in Sveta za radiodifuzijo RS oziroma je bil to naš namen, vendar na način, da se to v tej fazi doseže z minimalnimi spremembami obstoječe ureditve."

Blokada spletnih strani

Zakon naj bi po novem operaterjem omogočal tudi blokado spletnih domen brez odločbe sodišča oziroma zgolj na podlagi Interpolovega seznama IWOL, ki vsebuje spisek domen spletnih strani, ki naj bi predvajale posnetke spolne zlorabe otrok.

Spletno oko, ki deluje pod okriljem mednarodne mreže prijavnih točk INHOPE, se sicer za to rešitev zavzema že od leta 2010, pravijo. Po njihovem mnenju ima Slovenija z uvedbo možnosti blokiranja dostopa do posnetkov, ki prikazujejo posilstva in druge oblike spolnih zlorab otrok, priložnost, da naredi pomemben korak k zaščiti zlorabljenih otrok, ki se vedno znova pojavljajo na teh posnetkih.

Zavod Digitas po po drugi strani meni, da ta rešitev ni potrebna, "saj je v zakonu o elektronskih komunikacijah že sedaj omogočena tudi blokada spletnih strani na podlagi odločbe sodišča". Menijo, da blokada spletnih strani ni stvar internetne nevtralnosti, temveč kazenske zakonodaje.

Po mnenju Piratske stranke Slovenije je nespremenljivo to, da je seznam v izključni domeni policij in brez zunanjega ter neodvisnega nadzora. Menijo, da predlagana določba zakona operaterjem daje proste roke, da blokirajo spletne domene iz seznama IWOL, brez da bi jih pri tem kdo nadziral.

V prihodnje bi tako lahko zahteva za blokado prišla tudi s strani korporacij, politike, raznih interesnih skupin in drugih, brez odredbe sodišča. "Od tod do cenzure pa je samo še en korak," menijo v stranki ter dodajajo, da bi bila edina sprejemljiva blokada spletnih domen z omenjenega seznama izključno na podlagi odredbe sodišča in pod nadzorom neodvisnega organa ter parlamenta.

Kot so pojasnili na ministrstvu, so glede predloga omogočanja internetne blokade spletnih strani na seznamu IWOL v fazi priprave osnutka sledili predlogu policije, ki je izpostavljala javni interes zaščite otrok in žrtev ter možnosti blokade takšnih strani v nekaterih drugih evropskih državah. Dodali so, da se zavedajo težavnosti tega vprašanja in razumejo pomisleke javnosti. "O v osnutku podanem predlogu bomo ponovno razmislili ob upoštevanju pravnih možnosti glede na stroge zahteve naše ustave," so še zapisali.

Sprejem novele zakona pričakujejo v prvih mesecih prihodnjega leta

Slovenija bi sicer morala direktivo v svoj pravi red prenesti že s prvim januarjem 2016, a zaradi zamude s pripravo novele zakona tega še ni storila. Kot so pojasnili na ministrstvu, se s predlaganim zakonskim osnutkom v okviru danih možnosti hkrati skuša izboljšati veljavno ureditev tudi v nekaterih drugih pomembnih vsebinah, kar je vplivalo na pripravo gradiva.

Obenem direktiva po njihovih navedbah vpliva tudi na druge sektorje gospodarstva in druge infrastrukture, kar zahteva tudi poglobljeno sodelovanje in usklajevanje z drugimi resorji. "Ob tem se je potrebno zavedati tudi kadrovskih danosti, saj se je področje informacijske družbe ter elektorskih komunikacij ves čas soočalo s kadrovskim mankom," poudarjajo na ministrstvu.

Ministrstvo je tako v zdaj v fazi pregleda pripomb različnih deležnikov, ki so sodelovali v javni obravnavi. Pri tem si, kot poudarjajo, prizadevajo za "njihovo enakopravno, uravnoteženo in istočasno obravnavo ob upoštevanju ciljev javnega interesa in tudi z namenom zmanjševanja digitalne ločnice, kar bo posledica povečanja investicij in zmanjšanja stroškov teh s strani operaterjev ter konkurenčnosti na trgu".

Dopolnjeno oz. spremenjeno gradivo bodo predvidoma do konca oktobra poslali v nov krog medresorskega usklajevanja, vlada pa naj bi po njihovih pričakovanjih usklajen zakonski predlog posredovala v obravnavo in sprejem državnemu zboru v decembru po rednem postopku. Na ministrstvu tako pričakujejo, da bo omenjena zakonska novela (ZEKom-1C) sprejeta v prvih mesecih naslednjega leta.