26.9.2016 14:57

Na simpoziju o digitalnih prostorskih podatkih

Ljubljana, 26. septembra - Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU v sodelovanju s Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani, Zvezo geodetov Slovenije in Zvezo geografov Slovenije v torek v Ljubljani organizira 13. bienalni simpozij Geografski informacijski sistemi. Letos bodo v središču pozornosti digitalni prostorski podatki.

Ljubljana. Zemljevid, kartografija, prostorski podatki, Slovenija. Foto: Surs.si

Ljubljana.
Zemljevid, kartografija, prostorski podatki, Slovenija.
Foto: Surs.si

Z digitalnimi prostorskimi podatki se gradi digitalni prostor, ki se ga lahko opredeli kot navidezno resničnost. Geografski informacijski sistem (GIS) ni nič drugega kot pokrajina, ujeta v računalnik. Trirazsežnostnemu računalniškemu prikazu pokrajine se pravi tudi navidezna pokrajina ali virtualna regija. Z GIS pa je povezana tudi digitalna kartografija, pojasnjujejo organizatorji.

Med najbolj zanimivimi prostorskimi podatki so podatki o višinah in oblikovanosti površja. Te se najlažje pridobi z zračnim laserskim skeniranjem, bolj znanim kot lidar. Lidarski podatki so za celotno slovensko ozemlje z 250-metrskim čezmejnim pasom vred - lasersko skeniranje Slovenije se je končalo 2. aprila 2015 - brezplačno na voljo na spletu.

Navedeni podatki so izjemno natančni - pri višini površja je ločljivost enega metra; lidar zazna tudi višino rastlin in objektov - in uporabni na več področjih: razen pri geografiji in geodeziji še pri vodarstvu, arheologiji, gozdarstvu, logistiki in celo jamarstvu.

Na simpoziju 27. septembra se bo zvrstilo osem referatov, v katerih bo tekla beseda ne le o lidarskih podatkih in njihovih že naštetih možnostih uporabe, temveč tudi o satelitskem termičnem snemanju Ljubljane, prostorskem planiranju in arhiviranju digitalnih prostorskih podatkov.

V kratkem bo izšel tudi zbornik simpozija z naslovom Digitalni podatki, v katerem bo zbranih še več referatov na temo digitalnih podatkov. Med manj konvencionalnimi bo prispevek Zemljevid besedil pesmi Franka Zappe, med zelo aplikativnimi pa projekt Athena, ki obravnava možnosti družbenih omrežij v času izrednih razmer, in primer uporabe igre EarthCache v devetletki.