Trg dela v EU pred izzivi 21. stoletja

Evropski steber v poglavju z naslovom enake možnosti in enak dostop do trga dela naslavlja vrsto vprašanj in izzivov, ki so aktualni z vidika hitrih sprememb na trgu dela in v poklicnem življenju. Med temi so razvoj znanj in spretnosti ter vseživljenjsko učenje, aktivna pomoč pri zaposlovanju, prožne in varne pogodbe o zaposlitvi, pa tudi enakost spolov ter usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja.

Izobraževanje ter razvoj znanj in spretnosti so ključnega pomena pri izboljšanju zaposlitvenih možnosti na hitro spreminjajočem se trgu delovne sile. Evropska komisija pri tem še vedno opaža velika neskladja med ponudbo in povpraševanjem v EU. Glavni razlogi za to so previsoka ali prenizka kvalificiranost kot tudi pomanjkanje ustreznih znanj in spretnosti.

Podatki kažejo, da je leta 2014 imelo 23,1 odstotka prebivalcev EU med 20. in 64. letom manj kot višjo sekundarno izobrazbo, približno 70 milijonov delovno sposobnih odraslih pa je bilo slabo bralno in matematično pismenih.

Zaradi sprememb v gospodarstvu ter načinu in organizaciji dela v zadnjih dveh desetletjih narašča potreba po prožnejših pogojih za zaposlitev. Ti pogoji na eni strani omogočajo nove priložnosti na trgu dela in spodbujajo prehode med poklici.

Vendar pa je prehod s pogodb za določen čas na pogodbe za nedoločen čas v številnih državah članicah še vedno redek, zaradi česar so pogodbe za določen čas po mnenju Evropske komisije pogosto slepa ulica in ne odskočna deska za trg dela. Velike razlike v pogojih za zaposlitev pri različnih pogodbah lahko povzročijo prekarnost in segmentacijo trga dela.

Poklicno življenje postaja tako vse bolj raznoliko in pogosto zajema različne oblike zaposlitve, prekinitve in spremembe delovne poti. Aktivne politike trga dela, kot so svetovanje, usposabljanje ali aktivno iskanje zaposlitve s ciljem lažjega prehoda med delovnimi mesti igrajo pomembno vlogo, saj lahko povečajo možnosti iskalcev zaposlitve, so prepričani v komisiji.

Aktivna pomoč pri zaposlovanju v primeru izgube zaposlitve je pri tem ključnega pomena, saj lahko poveča možnosti za vrnitev na delo ali vstop v nove poklice, hkrati pa preprečuje socialno izključenost. Velik izziv še naprej ostaja ustrezna pomoč mladim, ki so manj izkušeni in pogosto zaposleni na podlagi kratkoročnih pogodb, zaradi česar jih v razmerah gospodarske negotovosti lažje odpustiti.

Drug problem je dolgotrajna brezposelnost, zaradi katere je v EU prizadetih okoli 11,4 milijona ljudi. Boj proti dolgotrajni brezposelnosti je po prepričanju Evropske komisije ključnega pomena pri prizadevanjih za izboljšanje učinkovitosti trga dela.

Izziv ostaja tudi zmanjšanje razlik med spoloma na trgu dela in v izobraževanju. Lani je bila stopnja zaposlenosti žensk v EU najvišja doslej, in sicer 64,5-odstotna, vendar še vedno precej nižja v primerjavi z zaposlenostjo moških (75,6 odstotka). Poleg tega je verjetnost za zaposlitev s krajšim delovnim časom ali za neaktivnost pri ženskah še vedno večja kot pri moških. V Sloveniji je bila zaposlenost žensk lani okoli 60-odstotna.

Na področju enakih možnosti si Evropska komisija prizadeva spodbuditi tudi vključevanje in udeležbo nezadostno zastopanih skupin na trgu dela. Nekatere skupine se zaradi spola, rase ali narodnosti, vere, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti soočajo z diskriminacijo in s tem tudi z dodatnimi težavami pri dostopu do dela, zato pri njih obstaja večje tveganje revščine in socialne izključenosti.

V Sloveniji se izvajajo različni ukrepi in programi aktivne politike zaposlovanja. Vanje je bilo konec avgusta vključenih skoraj 12.600 brezposelnih oseb, od tega 61,6 odstotka dolgotrajno brezposelnih. Ukrepi ministrstva za delo bodo v prihodnje usmerjeni predvsem k najbolj ranljivim skupinam. V pripravi so programi s povezovanjem potreb delodajalcev, delojemalcev, izobraževalnih institucij in ostalih deležnikov v lokalnem okolju ter programi za spodbujanje podjetništva med mladimi.

Razmere na trgu dela v Sloveniji se na splošno izboljšujejo. Število brezposelnih se zmanjšuje, junija se je prvič po jeseni 2010 spet znižalo pod 100.000. Brezposelnost je ob polletju znašala 7,9 odstotka. Se pa zaradi številčnejšega zaposlovanja in manjšega števila novoprijavljenih brezposelnih povečuje delež dolgotrajno brezposelnih in brezposelnih v starosti 50 let ali več.

Tudi Evropska komisija skuša z različnimi pobudami in finančnimi instrumenti podpreti prizadevanja za lažje soočanje z izzivi, ki jih obravnava tudi evropski steber socialnih pravic. Eden takih je Evropski socialni sklad, ki vsako leto več kot 15 milijonom ljudem pomaga pri nadgraditvi znanj in spretnosti, s čimer jim olajša vključitev na trg dela, se bori proti socialni izključenosti in revščini ter krepi učinkovitost javnih uprav.

Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji na drugi strani zagotavlja podporo delavcem, kadar izgubijo zaposlitev zaradi strukturnih sprememb v svetovni trgovini. Sklad lahko financira različne projekte in ukrepe, med drugim pomoč pri iskanju zaposlitve, svetovanje o poklicni poti, izobraževanje in usposabljanje.

Brezposelnost v EU sicer že lep čas upada. V EU je ob polletju znašala 10,1 odstotka, v območju z evrom pa 8,6 odstotka. Najnižjo brezposelnost so beležile Malta, Češka in Nemčija, najvišjo pa Grčija in Španija.

Problem še vedno ostaja brezposelnost mladih. Med mladimi (v starosti do 25 let) je bilo v EU brezposelnih 4,3 milijona oseb, od tega skoraj tri milijone v območju z evrom. Najvišja je bila v Grčiji, Španiji in na Hrvaškem, nad 40 odstotki. V Sloveniji je znašala 4,8 odstotka.