V Sloveniji odslej tudi digitalno radijsko omrežje

Poslušalci bodo za sprejem programov v digitalni tehniki potrebovali ustrezne sprejemnike, ki morajo obvezno imeti oznako za tehnologijo DAB+. Oznaka DAB ni dovolj, saj sprejemnik, izdelan za DAB, ni zmožen dekodiranja signala DAB+, ki bo v uporabi v Sloveniji.

V Sloveniji je že možno kupiti sprejemnike, ki podpirajo signal DAB+ (tudi hibridne sprejemnike FM/DAB+), pa tudi posamezni avtomobilski proizvajalci sprejemnike DAB+ že vgrajujejo v avtomobile.

"Za RTV Slovenija je po ugašanju analognega televizijskega signala in popolni uveljavitvi digitalnega, uvedbi produkcije programov HDTV v studiih in na terenu ter digitalizaciji radijskih in televizijskih arhivov tokrat naslednji pomemben razvojni korak digitalni prenos radijskega signala," je povedal v. d. generalnega direktorja RTV Slovenija Marko Filli.

V. d. vodje organizacijske enote Oddajnikov in zvez pri RTV Slovenija Miran Dolenec je dodal, da investicija v omrežje znaša približno pol milijona evrov, izvedena je bila v pol leta. V omrežju bo mogoče oddajati do 20 radijskih programov, odvisno od kakovosti in uporabljenih dodatnih večpredstavnih storitev.

Direktor Radia Slovenija Miha Lampreht je medtem pojasnil, da radio ohranja pomembno vlogo. V Evropi ga ljudje poslušajo povprečno poltretjo uro na dan.

Začetek digitalnega radia pa ne pomeni ugašanja analognega FM-radia. FM-radio v Sloveniji ostaja, kar pomeni, da bo mogoče obstoječe radijske programe poslušati kot do sedaj. Omrežje DAB+ bo namreč obratovalo vzporedno z analognimi FM-omrežji, saj digitalni radio ni nadomestek za analogni FM-radio, temveč vzporedna pot, ki nudi predvsem dodatne zmogljivosti.

Omrežje s tehnologijo DAB+ prinaša nadgradnjo več kot 20 let stare tehnologije DAB (Digital Audio Broadcasting) in za poslušalce določene prednosti z učinkovitejšim kodiranjem zvoka (HE-AAC v2) in boljšo kakovostjo zvoka ter oddajanjem 10 in več programov prek enega multipleksa oziroma omrežja.

Poleg radijskega programa (oziroma zvoka) nova platforma omogoča večpredstavne vsebine, ki lahko dopolnjujejo radijske programe ali ponujajo povsem nove storitve, kot so tekstovna in slikovna sporočila v zvezi s predvajanim programom, elektronski programski vodič, prometne informacije v obliki dodatnih tekstovnih ali slikovnih sporočil.

Agencija za komunikacijska omrežja in storitve je sicer že izdala tudi odločbe o podelitvi pravice razširjanja radijskega programa v digitalnem načinu radijskega oddajanja na območju Slovenije. Pravico za oddajanje v digitalnem radijskem omrežju je dobilo skupno devet izdajateljev za 13 radijskih programov.

Javni zavod RTV Slovenija je dobil pravice za štiri programe - prvi program Radia Slovenija (Prvi), drugi program Radia Slovenija (Val 202), tretji program Radia Slovenija (Ars) in Radio Slovenia International (Radio Si).

Pravico za oddajanje v digitalnem radijskem omrežju so poleg tega prejeli še Radio Ognjišče, Radio Antena in Radio 2 (vsak za svoj istoimenski program), Radio Center za programa Radio Center Slovenija in Narodni radio, Radio Brezje za program Rock Radio Štajerska, Radio 3 za program Europa 05, Radijsko združenje A-Radio Žalec za program A-radio in Radio Maksi za program Radio Radio.

RTV Slovenija oziroma njihova enota Oddajniki in zveze kot operater prvega digitalnega radijskega omrežja v Sloveniji (tako imenovan multipleks R1) je bil po odločbi o dodelitvi radijskih frekvenc dolžan najkasneje do 19. septembra letos začeti oddajati radijske programe na oddajnih točkah Tinjan, Nanos, Krvavec, Krim, Trdinov vrh, Plešivec in Pohorje. RTV Slovenija je sicer 2. septembra že začela poskusno oddajati z oddajnika na Krvavcu, v ponedeljek pa je skladno z odločbo začel z rednim oddajanjem.

Izdajatelji, ki so za svoje radijske programe pridobili digitalno pravico, morajo pričeti razširjanje in oddajanje radijskega programa najkasneje v roku treh mesecev od začetka zagotavljanja storitev na multipleksu, in sicer na celotnem območju pokrivanja, ki ga zagotavlja multipleks.

Agencija ocenjuje, da bo za notranji prenosni sprejem pokritost znašala več kot 60 odstotkov, za mobilni sprejem pa več kot 70 odstotkov prebivalstva Slovenije, vključno z večjim delom avtocestnega križa.