Povpraševanje po dolgotrajni oskrbi se povečuje, izzivov veliko

V EU leta 2015 že 96 milijonov starejših od 65 let, leta 2060 po napovedih že 148 milijonov

Dolgotrajna oskrba zajema storitve oskrbe šibkih, bolnih in invalidnih oseb, ki potrebujejo pomoč pri osnovnih opravilih vsakdanjega življenja. Staranje prebivalstva, spremembe družinskih struktur in večja udeležba žensk na trgu dela prispevajo k večjemu povpraševanju po teh storitvah. Obenem je že zdaj v številnih državah članicah EU dostop do kakovostne dolgotrajne oskrbe, ki bi bila cenovno ustrezna, težaven, problemi so tudi s finančno vzdržnostjo teh storitev.

Kot ugotavlja Evropska komisija, zdaj dostop do sistemov ustrezne dolgotrajne oskrbe ovirajo med drugim nezadosten obseg nekaterih vrst oskrbe, slabo zavarovalno kritje, visoki stroški, geografske razlike v ponudbi, dolgi čakalni seznami za nekatera zdravljenja, slaba obveščenost in zapleteni upravni postopki.

Napovedi Evropske komisije kažejo, da se bo v prihodnosti evropsko prebivalstvo nekoliko povečalo, hkrati pa tudi bistveno postaralo. Število oseb v starostni skupini starejših od 65 let naj bi se povečalo s 96 milijonov leta 2015 na 148 milijonov leta 2060, kaže poročilo Evropske komisije o staranju prebivalstva iz leta 2015. Delež oseb, starejših od 65 let, se bo tako v tem obdobju povečal z 18 na 28 odstotkov.

To za EU poleg velikih izzivov za trge dela prinaša tudi izzive za finančno vzdržnost mrež socialne varnosti, zdravstvo in oskrbo starejših ter pokojninske sisteme, poudarja komisija.

Spremembe na področju dolgotrajne oskrbe so povezane tudi z večjo stopnjo zaposlenosti žensk, ki sicer običajno zagotavljajo neformalno družinsko oskrbo za tiste, ki to potrebujejo. Podatki Eurostata glede udeležbe žensk na trgu dela za 28 članic EU kažejo, da se ta stalno povečuje. Udeležba žensk na trgu dela je bila leta 2005 56,1-odstotna, do leta 2014 se je povečala na 59,6 odstotka.

Javni izdatki za dolgotrajno oskrbo se povečujejo

Po vsej EU se povečujejo tudi javni izdatki za dolgotrajno oskrbo, trend pa se bo zaradi staranja prebivalstva najverjetneje nadaljeval. Kot kažejo projekcije Evropske komisije, se bodo javni izdatki povečali za dve tretjini, in sicer s povprečnega (gledano za 28 članic EU) 1,6 odstotka BDP v letu 2013 na 2,7 odstotka v letu 2060.

V državah, ki za to namenijo največ sredstev, kot sta Nizozemska ali Švedska, naj bi do leta 2060 izdatki za dolgotrajno oskrbo dosegli več kot pet odstotkov BDP.

Med državami članicami so razlike v načinu zagotavljanja dolgotrajne oskrbe večje kot pri katerem koli drugem vidiku socialne zaščite, ugotavlja komisija. V skoraj vseh državah članicah ima največjo vlogo neformalna družinska oskrba, ta pa je zelo različno dopolnjena s formalno oskrbo glede na zaznane potrebe, socialne tradicije in finančna sredstva.

Nizozemska ima na primer dobro razvit sistem dolgotrajne oskrbe z javnim financiranjem, ki ponuja široko paleto storitev. Švedska je pred kratkim sprejela pobude za širše možnosti zagotavljanja dolgotrajne oskrbe in zagotovitev dostojnega staranja. Danska bo svoj sistem celovite dolgotrajne oskrbe preusmerila v preprečevanje, krepitev zmogljivosti in ponovno usposobitev.

Ministrica Anja Kopač Mrak: Želja zakona o dolgotrajni oskrbi je ljudem omogočiti več oblik pomoči na domu

Dolgotrajna oskrba je eno izmed zelo pomembnih področij, povezanih s staranjem prebivalstva, je za STA poudarila ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak. Na tem področju ima Slovenija po njenih besedah podobne izzive kot ostala Evropa, reševala jih bo z zakonom o dolgotrajni oskrbi, ki je v pripravi. Kdaj bo zakon pripravljen, ministrica težko komentira, premier Miro Cerar pa je nedavno ob pregledu polovice mandata vlade napovedal sprejem zakona o dolgotrajni oskrbi še v mandatu te vlade.

Ministrica je pojasnila, da potekajo v zvezi s predlogom zakona številne aktivnosti in predvsem usklajevanja z ministrstvom za zdravje. Trenutno namreč več kot polovico sredstev za storitve, ki se štejejo za dolgotrajno oskrbo, zagotavlja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Po njenih besedah gre za veliko strukturno spremembo, ker bi doslej ločena področja sociale in zdravstva povezali v dolgotrajno oskrbo.

"Želja zakona o dolgotrajni oskrbi je predvsem, da se ljudem omogoči pluralnost, več oblik pomoči na domu, da lahko posameznik ostane čim dlje v svojem domačem okolju," je dejala ministrica, ki poudarja, da bodo v prihodnosti zaradi staranja prebivalstva potrebe po dolgotrajni oskrbi rasle ter da je treba pri tem zagotoviti stabilen vir financiranja.

Slovenija je v letu 2013 za dolgotrajno oskrbo namenila 1,4 odstotka BDP, projekcija Evropske komisije za leto 2060 pa kaže na 2,9 odstotka BDP za dolgotrajno oskrbo.

Na nujnost zakona o dolgotrajni oskrbi opozarjajo številni. Med drugim se je Zveza društev upokojencev Slovenije v nedavno predstavljenem manifestu zavzela za ureditev posebnega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, Forum starejši SD pa je julija letos na nujnost zakona opozoril s podatkom, da se število odvisnih od 24-urne oskrbe povečuje in je že preseglo 30.000.

Tudi Evropska komisija je maja letos Slovenijo pozvala, naj pripravi in izvede reformo sistemov zdravstvenega varstva in dolgotrajne oskrbe.