Intervju Podjetja 8.3.2016 10:00

Prvi mož Impola Čokl za STA: V desetih letih do milijarde letnih prihodkov

pogovarjal se je Gregor Mlakar

Slovenska Bistrica, 8. marca - Impol bo s prevzemom šibeniške tovarne TLM v naslednjih desetih letih imel priložnost povečati prihodke na milijardo evrov letno, je v pogovoru za STA povedal predsednik upravnega odbora enega največjih slovenskih izvoznikov Jernej Čokl. Naslednji cilj vodilnega predelovalca aluminija v tem delu Evrope je vstop v avtomobilsko industrijo.

Slovenska Bistrica, Impol. Obisk ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška v podjetju Impol. Prvi mož Impola Jernej Čokl. Foto: Gregor Mlakar/STA.

Slovenska Bistrica, Impol.
Obisk ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška v podjetju Impol.
Prvi mož Impola Jernej Čokl.
Foto: Gregor Mlakar/STA.

Za Impolom je novo rekordno leto. Kakšno je bilo torej vaše poslovanje v letu 2015?

Res smo dobro izkoristili leto 2015, v katerem je vladala konjunktura na trgu. Skupina je ustvarila 546 milijonov evrov prihodkov, pri tem smo ustvarili doslej največjo količino 186.000 ton proizvodov. V primerjavi z letom prej smo glede na za zdaj še nerevidirane podatke opazno zvišali tudi dobiček, ki pred obdavčitvijo znaša okoli 25 milijonov evrov. Dodana vrednost na zaposlenega je blizu 55.000 evrov, kar nam omogoča solidno življenje.

V kakšnih okoliščinah ste dosegli te rezultate?

Aluminij je pač borzno blago in posledica tega je, da njegova cena vselej niha. V svoji ceni ima tudi dva sestavna dela. Eno je cena na borzi, drugi del pa sestavljajo premije. Predlani so bile relativno visoke cene obeh delov, lani pa so praktično vse leto opazno padale. Posledica tega je, da je čista prodajna premija ostala stabilna, kar nam je omogočilo dober poslovni rezultat. Ob tem je k vsemu skupaj kar nekaj prispevala tudi povečana in prestrukturirana proizvodnja.

Veliko ste v zadnjih letih vložili v posodobitev proizvodnje. Kako je bilo s tem lani?

To smo počeli v celotnem sistemu, ne le v Slovenski Bistrici, pač pa tudi v naši srbski tovarni v Sevojnem. Lani smo določene naložbe zaključili in niti nismo vlagali opazno več kot ponavadi. Porabili smo okoli 12 milijonov, a to je za nas že običajen standard. Smo pa lani začeli z določenimi novimi investicijami. Spet posodabljamo livarništvo, v Srbiji pa smo začeli z posodobitvijo tople valjarne, v kar bomo v prvi fazi vložili okoli 20 milijonov evrov, pozneje pa tam še kakšnih deset milijonov v ostale posodobitve. Prav tako so pred nami še investicije v področje valjarništva, stiskalništva in kovačije v Slovenski Bistrici.

Večji del lanskega leta ste delali na tem, da pridete tudi do lastništva v šibenskem podjetju TLM. Zdaj ste tik pred tem, da tam zaženete proizvodnjo.

Gre za podjetje, ki je bilo nekoč precej večje, kot je bil v tistih časih Impol. Kljub velikim investicijam hrvaške države, gre celo za nekaj sto milijonov evrov, se je ta tovarna srečevala z različnimi težavami, zaradi česar je lani propadala, decembra pa dokončno bankrotirala. Trenutno teče stečajni postopek, zato smo se odločili, da iz tega postopka odkupimo vsa sredstva. Dela je bilo veliko, a smo zdaj le našli načine, da bomo to uspeli izpeljati, tako da bomo po vsej verjetnosti v času stečajnega postopka vse skupaj najeli in zagnali proizvodnjo. Če bo vse po sreči, bomo že ta teden uredili vse potrebno.

Podjetje je na koncu imelo zaposlenih skoraj 500 ljudi, ki so zdaj že dva meseca brezposelni. Si lahko obetajo delo?

V prvi fazi bomo zaposlili 208 ljudi, potem pa bomo postopoma ob pridobivanju trga, ki ga je TLM medtem izgubil, povečevali proizvodnjo in število ljudi.

Zakaj ste se odločili za vstop v to podjetje?

Redko se zgodi, da gre na eni strani podjetje v stečaj, na drugi pa ima drugo podjetje potrebe po prav tej proizvodnji. V Slovenski Bistrici bomo namreč kmalu zaprli 55 let staro in neproduktivno toplo valjarno, ki je v primerjavi s šibeniško pravi palček ter neprimerna za sedanje poslovanje. Šibeniška je stara deset let in nova stane okoli 80 milijonov evrov. Računamo na velike sinergijske učinke, saj bodo v Šibeniku lahko valjarno maksimalno izkoristil, mi pa bomo dobili tudi tisto surovino, ki smo jo sedaj morali kupovati na trgu in je bila precej dražja. Učinki bodo vidni tudi na drugih področjih, saj bomo v Slovenski Bistrici pridobili dodatne prostore, zato se bomo lahko še bolj posvetili stiskalništvu, ki je na matični lokaciji paradna dejavnost.

Kaj vse to pomeni za rast proizvodnje v naslednjem obdobju?

Tako hitro, kot bomo dvigovali proizvodnjo v Šibeniku, tako hitro se nam bodo dvigali tudi prihodki. Računamo, da bi lahko že v prvem letu proizvedli od 30.000 do 40.000 ton dodatnih proizvodov, tudi na matični lokaciji načrtujemo posodobitev dela starih valjarn, kar nam bo tudi omogočilo dvig proizvodnje. V celotnem sistemu bomo imeli možnost ustvariti okoli 180.000 ton zgolj valjanih izdelkov, medtem ko jih zdaj okoli 130.000 ton. K temu je potrebno dodati še stiskalniške proizvode. Impol bo imel možnost v naslednjih desetih letih povečati prihodke do milijarde evrov, kar bomo dosegli tudi z našim končnim ciljem - vstopom v avtomobilsko industrijo.

Kaj pa zaprtje stare valjarne pomeni za zaposlene v Slovenski Bistrici?

Praktično ničesar, ker bomo tudi tukaj veliko investirali. Predvsem v proizvodnjo litih palic, prenovili bomo del programa v valjarni, tako da bo v glavnem za vse dovolj dela.

Koliko zaposlenih sploh trenutno šteje celotna skupina?

V Impolu je okoli 1840 zaposlenih, kar pomeni, da se bo z vstopom v TLM tudi skupina konkretno povečala.

Sredi tedna v regijo prihaja na obisk vlada. Premier Cerar bo obiskal tudi vaše podjetje. O katerih temah se želite pogovoriti z njim?

Že leta in leta ponavljamo, da je treba obnoviti določeno cestno infrastrukturo v Slovenski Bistrici, saj trenutno ves promet v naše podjetje poteka skozi kraj. V prihodnje se bo ta promet občutno povečal, saj bomo med Šibenikom in našo matično družbo prepeljali okoli 80.000 ton izdelkov letno, kar pomeni ogromno tovornjakov. Pričakujemo, da nas bo okolje razumelo in bo le prišlo do izgradnje obvoznice, ki bi sprostila promet skozi središče mesta.

To je verjetno najmanj, kar lahko država naredi za enega največjih izvoznikov v Sloveniji?

To bomo v prihodnje tudi ostali in še povečali naš prodor na tuje trge. Računamo na povečanje izvoza za pol milijarde evrov, zato se nam zdi to skromna želja, ki bi državo stala kakšnih deset milijonov evrov, upravičena.