#družba 2.3.2016 11:47

Startup cafe: Orodje Parlameter na voljo do konca leta

Ljubljana, 2. marca - Orodje Parlameter slovenskega inštituta Danes je nov dan, za katerega jim je Google namenil dobro tretjino milijona evrov, bo na voljo do konca letošnjega leta. Trenutno so vse večje težave, povezane s tehnologijo, že razrešili, orodje morajo le še dokončati, je na današnjem Startup cafeju v kavarni Sputnik povedal Filip Dobranić z inštituta.

Ljubljana. V okviru Startup cafeja se je predstavil slovenski inštitut Danes je nov dan. Jasmina Ploštajner in Filip Dobranić z inptituta Danes je nov dan. Foto: Aljoša Rehar/STA

Ljubljana.
V okviru Startup cafeja se je predstavil slovenski inštitut Danes je nov dan.
Jasmina Ploštajner in Filip Dobranić z inptituta Danes je nov dan.
Foto: Aljoša Rehar/STA

Ljubljana. V okviru Startup cafeja se je predstavil Slovenski inštitut Danes je nov dan. Filip Dobranić. Foto: Aljoša Rehar/STA

Ljubljana.
V okviru Startup cafeja se je predstavil Slovenski inštitut Danes je nov dan.
Filip Dobranić.
Foto: Aljoša Rehar/STA

Ljubljana. V okviru Startup cafeja se je predstavil Slovenski inštitut Danes je nov dan. Foto: Aljoša Rehar/STA

Ljubljana.
V okviru Startup cafeja se je predstavil Slovenski inštitut Danes je nov dan.
Foto: Aljoša Rehar/STA

Ljubljana. V okviru Startup cafeja se je predstavil Slovenski inštitut Danes je nov dan. Foto: Aljoša Rehar/STA

Ljubljana.
V okviru Startup cafeja se je predstavil Slovenski inštitut Danes je nov dan.
Foto: Aljoša Rehar/STA

Dobranić je uvodoma pojasnil, da se na inštitutu z mentaliteto in ideologijo sicer večkrat obnašajo kot startup, kljub temu pa so predvsem skupnost. Čeprav ustanovno ekipo inštituta sestavlja šest ljudi, je namreč v njihove projekte vključenih okoli 30 ljudi, doslej pa jih je z njimi sodelovalo že okoli 100.

Vseskozi poskušajo gojiti idejo, da inštitut pripada vsem ljudem, ki pri projektih sodelujejo. "Čeprav smo kodo za Parlameter razvili mi, se želimo obnašati, kot da ta pripada vsakomur, zaradi česar kode tudi ne licenciramo," je izpostavil Dobranić.

Njihov poslovni model ni denar, temveč boljša država, s čimer so na razpisu prepričali tudi Google, ki jim je namenil več kot 300.000 evrov razpisnih sredstev. Google v zameno ne zahteva ničesar. "Ne bodo se vmešavali v naše delo, kar je ključno," je dejala Jasmina Ploštajner z inštituta.

"Google nam bo dal le denar, mi pa bomo poskrbeli, da lahko od njega kaj vzamemo," je dodal Dobranić. "Bolj pomembno kot odobrenih 300.000 evrov se nam zdi, da nam je ta sredstva namenil ravno Google." Na inštitutu namreč računajo na lažji dostop do velikega nabora Googlovih strokovnjakov, ki bi jim v prihodnje lahko pomagali odgovarjati na tehnološka vprašanja.

S Parlametrom do večje transparentnosti delovanja državnega zbora

Parlameter je spletno orodje, ki z raznolikimi analizami glasovanj in transkriptov lajša spremljanje dela v državnem zboru. "Parlameter je orodje, s katerim lahko končno razumem, kako izgleda služba poslanca - za novinarje, raziskovalce, programerje. Na dolgi rok pa je učinek v tem, da se začnemo resneje pogovarjati o tem, kaj se v državnem zboru zgodi," je podaril Dobranić.

Koncept Parlametra se je od začetne ideje do danes precej spreminjal, doslej so oblikovali že vsaj šest različic prototipov. Ključno je, da pri Parlametru pravzaprav ne gre za spletno stran, temveč za skupek kartic, ki jih je mogoče vdelati, je povedal Dobranić. Njihova ciljna publika pa so po besedah Ploštajnerjeve splošna javnost, novinarji ter razvojniki in raziskovalci.

V spletnem orodju Parlameter imajo vsi poslanci državnega zbora svoj profil, na katerem so zbrani njihovi govori, informacije o njihovi prisotnosti v državnem zboru, o članstvu v delovnih telesih državnega zbora ter podatki o njihovem glasovanju. Glasovanje posameznikih poslancev in poslank lahko uporabnik filtrira po različnih ministrstvih in odborih, pogleda pa lahko tudi, kateri poslanci glasujejo najbolj podobno ali pa diametralno nasprotno.

Vsebinske analize govorov pokažejo tudi, katere besede so značilne za posamezne poslance, kakšno je število njihovih govorov na sejo ter kakšen je njihov besedni zaklad. Poleg tega merijo tudi, v kolikšni meri oseba uporablja žaljivke ter preprosto ali privzdignjeno besedišče.

Eden izmed problemov, s katerimi se pri razvoj orodja soočajo, je ta, da podatke o dogajanju v državnem zboru prejmejo šele po nekaj dneh. Preden so ti uradni, pa mine še nekaj mesecev, saj imajo poslanci možnost vložitve popravkov ali pritožbe na transkripte. Največji izziv pa je v tem, da nekaterih podatkov sploh ni, zato bodo morali najti načine, kako jih bomo dobili, je pojasnil Dobranič.

Ko bo orodje Parlameter na voljo, je njihova pot tujina. Trenutno že potekajo pogovori o vzpostavitvi Parlametra v eni izmed tujih držav. Poleg tega pa nameravajo orodje razvijati naprej ter skupaj s predlogi novinarjev in razvojne stroke graditi na izboljšavah. Želijo si, da bi Parlameter zaživel tudi izven parlamenta. "Vidimo načine, kako ga lahko denimo uporabijo korporacije, ki morajo spremljati veliko različnih parametrov, ali pa različne raziskovalne skupine, je še povedal Dobranić.