Slovenska Cashila prvo bitcoin podjetje, registrirano kot finančna ustanova

Če so doslej njihovi uporabniki izhajali predvsem iz bitcoin skupnosti, pa želijo z novo usmeritvijo v prenos vrednosti iz ene valute v drugo z bitcoini nasloviti tudi širše občinstvo. Uporabniku namreč za transakcijo ni treba vedeti ničesar o bitcoinu, temveč lahko zgolj izkoristi njegove prednosti, kot je denimo hitrost transakcije, je ob robu dogodka v ciklu TOPStars v podjetniškem inkubatorju Tobogan povedal eden od ustanoviteljev Cashile Tim Mitja Žagar.

Podobne rešitve v svetu sicer že obstajajo, vendar pa uporabljajo obstoječo bančno infrastrukturo, medtem ko se pri Cashili vrednost prenese po bitcoin protokolu oziroma BlockChainu. Žagar delovanje pojasnjuje z analogijo ugodnih mednarodnih klicev preko Skypa. Slednji je mednarodne klice lahko pocenil, ker so lokalne klice vršili znotraj države, za mednarodni del pa so uporabljali internet. "Pri nas je podobno: znotraj države uporabljamo obstoječe lokalne bančne infrastrukture, za mednarodne transakcije pa uporabljamo BlockChain oziroma bitcoin protokol."

Uporabnik je "sam svoja banka"

S storitvijo Cashila se lahko bitcoin uporablja povsod. Poleg trenutno načrtovane storitve Cashila že omogoča izvršitev transakcije bitcoinov na bančni račun ali polnjenje predplačniških kartic. Produkt omogoča tudi nakazilo bitcoinov v bitcoin denarnico z evri, kar je po besedah Žagarja odprlo še nekaj zanimivih kanalov za ljudi iz bitcoin sveta. "Na ta način lahko prejemajo plačo v Cashilo ter jo neposredno pretvorijo v bitcoine, tudi če delodajalec ne ve ničesar o bitcoinih."

Deluje na način, da oseba ustvari uporabniški račun, ki je podoben spletni banki. Razlika s spletno banko je v tem, da Cashila ne hrani nobenega bitcoina, temveč so vsi pri uporabniku. Posebnost transakcij z bitcoini je namreč v tem, da se s transakcijo prenese tudi sama vrednost, kar v bančnem svetu ne obstaja. "Ponavadi imaš v spletni banki neko vrednost, tukaj pa gre za to, da si sam svoja banka z bitcoin denarnico," pojasnjuje Žagar.

Rešitev problema mednarodnih transakcij

Bitcoin kot valuta je po mnenju Žagarja popolnoma nova paradigma. V bitcoinu namreč inflacija ne obstaja, saj nikoli ne bo obstajalo več kot 21 milijonov bitcoinov. Bitcoin kot tehnologija pa bo razrešil veliko stvari predvsem v zvezi s transakcijami v realnem času.

Cashila s svojim produktom ne želi nadomestiti bančnega računa, temveč rešiti problem mednarodnih transakcij ter nadomestiti protokol Swift. "Napačno je, da se razmišlja, da bo bitcoin nadomestil malo potrošnjo oziroma plačevanje s karticami, meni Žagar, ki bitcoin vidi predvsem kot nekaj, kar bo rešilo sisteme v ozadju mednarodnih transakcij. "Danes se morajo namreč stvari odvijati v realnem času, kar smo rešili s to tehnologijo."

Plačevanje z bitcoini namreč omogoča bistveno hitrejše mednarodne transakcije, za katere banke potrebujejo nekaj dni, pogosto je hitrejša celo mednarodna dostava pošte. "Ko enkrat fizična stvar pride hitreje kot nekaj popolnoma elektronskega, veš, da je nekaj narobe," meni žagar.

Žagar meni, da je trenutno na bitcoin platformi še zelo malo narejenega. "Kaj vse predstavlja za uporabnike, se bo videlo šele čez nekaj let. Predvsem ko se bo bančna programska oprema začela priklapljati na to tehnologijo."

Dvomi o "novi ekonomiji"

Bančni svet na "novo ekonomijo" gleda z dvomi, argumenti skeptikov pa so po mnenju Žagarja napačni. Bojazen v zvezi z bitcoini obstaja, ker jih ljudje ne poznajo. Ne zavedajo se denimo tega, da bitcoin pravzaprav ni anonimen, poudarja.

"Bitcoin je, tako kot celoten internet, psevdonimen. Vse transakcije so sledljive. Stvar je anonimna, le dokler ne zaznaš vira. Ko pa se oseba verificira, kar se zgodi, ko želi zamenjati bitcoin v neko lokalno valuto, lahko pogledaš vse transakcije za nazaj." V Cashili sicer avtomatično blokirajo uporabnike z bitcoini sumljivih virov. Žagar sicer priznava, da obstajajo zvijače, meni pa, da je "zgolj vprašanje časa, kdaj se bo vse izsledilo tudi za nazaj."

Prvo bitcoin podjetje, registrirano kot finančna ustanova

Za delovanje so potrebovali bančno licenco, ki pa je v Sloveniji niso mogli dobiti, saj slovenska zakonodaja ne omogoča digitalnih verifikacij. Po slovenski zakonodaji bi se namreč njihovi uporabniki, ki prihajajo s celega sveta, morali za verifikacijo transakcije priglasiti v Ljubljani. Poleg tega pri slovenskem regulatorju za tovrstno licenco ni posluha, poudarja Žagar.

Sogovornika so našli v centralni banki v Pragi, ki jim je podelila licenco. S tem so postali prvo bitcoin podjetje, registrirano kot finančna ustanova. Licenca pa jim omogoča delovanje v vseh državah EU, v območju SEPA.

V letu 2014, po nekaj mesecih delovanja, so prejeli investicijo v višini 100.000 evrov bolgarskega podjetniškega pospeševalnika, kar je zadostovalo za razvoj produkta, njegovo nadgradnjo in pridobitev bančne licence.

Prvega pol milijona transakcij so dosegli v prvih 10 mesecih delovanja, drugega pa v zgolj dveh. Količina transakcij narašča za približno 30 odstotkov na mesec, kmalu bodo dosegli dva milijona. Njihovo storitev uporablja že skoraj 2000 uporabnikov. Trenutno se šestčlanska ekipa Cashile, ki je sicer član Tehnološkega parka Ljubljana, namerava širiti. Okrepiti želijo predvsem razvojni oddelek.