Slovenski raziskovalci raziskavo glede zike uspešno zaključili v komaj treh mesecih

Kot je na današnji novinarski konferenci, na kateri so predstavili podrobnosti raziskave, pojasnila predstojnica ljubljanske porodnišnice Nataša Tul Mandić, je nosečnica na ultrazvočni pregled na ginekološko kliniko prišla oktobra, ko je bila v zadnji tretjini nosečnosti. Z ultrazvočno preiskavo so potrdili več nepravilnosti pri razvoju ploda in posteljice, zaradi česa so začeli iskati vzrok za to.

Kot je danes poudarila Tul Mandićeva, ob ugotovitvi razvojnih nepravilnosti pri plodu vedno skušajo ugotoviti razloge za to, da bi tako ženski ponudili odgovor, zakaj je do tega prišlo in ali se to lahko ponovi. Tudi v tem primeru so začeli izključevati tako genetske kot druge možne vzroke za take nepravilnosti.

Ker v tistem času okužba z virusom zika še ni bila tako v ospredju, tega primera niso takoj povezali z ziko. A ob natančnih podatkih, ki jim jih je o svojem življenju navedla nosečnica, so simptome okužbe, ki jo je prebolela v prvi tretjini nosečnosti med bivanjem v Braziliji, zadeve povezali, je opisala Tul Mandićeva. Zaradi slabe prognoze, možgani ploda so bili namreč izredno slabo razviti, se je nosečnica odločila za prekinitev nosečnosti.

V sledečih tednih so s podrobnimi genetskimi kot patološkimi raziskavami uspeli potrditi, da je bila v tem primeru za velike poškodbe možganov ploda odgovorna okužba z virusom zika, ki jo je prebolela nosečnica. Tedaj je virus preko posteljice vstopil v plod. Kot je pojasnila Mara Popović z Inštituta za patologijo ljubljanske medicinske fakultete, so pri pregledovanju vzorcev možganov ploda virus odkrili v nevronih, s čemer so potrdili, da zika napada predvsem živčne celice.

Tatjana Avšič Zupanc z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo ljubljanske medicinske fakultete je pojasnila, da se lahko lahko sicer plod okuži z virusom zika kadar koli v nosečnosti, a poškodbe, ki jih povzroči, so največje, če do okužbe pride v prvi tretjini nosečnosti. Kaj se zgodi, če se okuži kasneje, znanost še ne ve natančno, a predvidevajo, da bolj, ko je plod že razvit, manj možnosti je, da bi virus poškodoval možgane ploda in vplival na njegov razvoj.

Avšič Zupančeva je izpostavila velik pomen predanosti in sodelovanja vseh znanstvenikov, vključenih v to raziskavo. Delali so tudi med božičnimi in novoletnimi prazniki, prav v tistem času so prišli do prelomne potrditve v tem primeru - dokazali so, da je bil virus zika prisoten izključno v možganskem tkivu ploda in ne drugod, ne v plodovnici, ne v posteljici ali drugih tkivih. "Takrat smo vedeli, da je to najbrž res nekaj posebnega," je dejala.

Da je dobro sodelovanje strokovnjakov iz različnih inštitucij zaslužno za to odkritje, so danes poudarili številni, od dekana ljubljanske medicinske fakultete Dušana Šupude do strokovne direktorice UKC Ljubljana Marije Pfeifer. Strokovni direktor ginekološke klinike Adolf Lukanović pa je danes opozoril na pomen fetalne patologije, ki je po njegovih besedah v slovenskem prostoru nedorečena tako kadrovsko kot iz ostalih vidikov. A odkrivanje patoloških sprememb v nosečnosti je ključnega pomena, zato si za kliniki po njegovih besedah želijo krepitve tega področja.

Raziskavo je vodila Avšič Župančeva, pri njej pa so poleg Tul Mandićeve in Popovićeve med ostalimi sodelovali Jernej Mlakar, Miša Korva, Mateja Poljšak Prijatelj, Jerica Mraz, Marko Kolenc, Katarina Resman Rus, Tina Vesnaver Vipotnik, Vesna Fabjan Vodušek in Alenka Vizjak ter predstojnik inštituta za patologijo Jože Pižem in predstojnik inštituta za imunologijo in mikrobiologijo Miroslav Petrovec.

Petrovec je danes izpostavil izjemno hitrost, s katero so raziskovalci zaključili raziskavo. Kot je pojasnil, take raziskave običajno trajajo okoli šest mesecev, slovenski ekipi pa je z izjemno predanostjo, delom tudi med prazniki in celo pro bono sodelovanjem biotehnoloških podjetij to uspelo v treh mesecih.

Raziskovalcem je za ta izjemen znanstveni uspeh čestitala tudi ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc.