Intervju Startupi 29.12.2015 8:00

Prvi mož Databoxa za STA: Za Američane je celo Evropa premajhen trg

Ptuj, 29. decembra - Všeč so mi visoki cilji, a vseeno je treba biti realen. Slovenija je majhna in nepomembna za kogarkoli izven našega okolja. Za Američane je namreč nepomemben celo evropski trg, je v pogovoru za STA o ideji Slovenije kot zelene referenčne države v digitalni Evropi povedal direktor in solastnik ptujsko-ameriškega podjetja Databox Davorin Gabrovec.

Ptuj, Podjetje Databox. Soustanovitelj ptujsko-ameriškega podjetja Databox Davorin Gabrovec. Foto: Gregor Mlakar/STA

Ptuj, Podjetje Databox.
Soustanovitelj ptujsko-ameriškega podjetja Databox Davorin Gabrovec.
Foto: Gregor Mlakar/STA

Ptuj, Podjetje Databox. Soustanovitelj ptujsko-ameriškega podjetja Databox Davorin Gabrovec. Foto: Gregor Mlakar/STA

Ptuj, Podjetje Databox.
Soustanovitelj ptujsko-ameriškega podjetja Databox Davorin Gabrovec.
Foto: Gregor Mlakar/STA

Startup podjetje s sedežem v Bostonu in razvojem na Ptuju, ki sta ga ustanovila Davorin Gabrovec in Vlada Petrović, je poleti prišlo do skoraj treh milijonov evrov svežega kapitala, ki sta jih v podjetje in s tem v nadaljnji razvoj njihove mobilne aplikacije vložila ameriška investicijska sklada tveganega kapitala Founder Collective in Accomplice.

Tako vi kot vaše podjetje ste razpeti med Ptujem in Bostonom. Zakaj takšen način organizacije, zakaj preprosto niste vsega preselili v ZDA?

Že leta 2009 smo začeli razmišljati, da je Slovenija, pa tudi Evropa, premajhen trg za to, kar počnemo. Ker smo tipali po svetovnem tržišču in iskali iskali globalni doseg, smo se odločili spakirati kovčke in poiskati priložnosti zunaj. Odšli smo v San Francisco in šele tam začeli dobro razumeti, kako poslujejo tehnološka podjetja, kaj so poslovni angeli in podobno. Če bi bil vrhunski baletni plesalec, bi verjetno moral oditi v Moskvo, za naš hitrejši razvoj pa je bil ključen odhod v ZDA.

Po drugi strani pa smo se odločili razvoj ohraniti v Sloveniji, saj smo ugotavljali, da je pri nas dober vir usposobljenih kadrov, ki je lažje dostopen kot v ZDA. Tudi za Američane je ta del Evrope kar se tiče kadra zelo zanimiv, zato je to za nas kvečjemu konkurenčna prednost. Prodaja in marketing pa sta preko luže.

Koliko vas je pravzaprav ta trenutek v podjetju? In ali načrtujete širitev ekipe? Tukaj, tam?

Skupaj nas je že nekaj mesecev na Ptuju trenutno 20, prej nas je bilo sedem, sedem pa jih je trenutno tudi v Bostonu. Sicer pa smo mi vselej na preži za dobrimi kadri. V Sloveniji nas zanima predvsem tehnološki kader.

Aplikacija Databox je navdušila ameriški trg. Kaj pravzaprav sploh je ta aplikacija?

Gre za neke vrste nadzorno ploščo, kot v avtomobilu. Avtomobil lahko sicer vozimo tudi brez tega, da vemo, kako poln je rezervoar, s kolikšno hitrostjo vozimo, ali je prazna pnevmatika, je pa bistveno bolj varna in zanesljiva vožnja, če poznamo vse te podatke. Mi na mobilni telefon skušamo tekoče pripeljati ključne kazalnike uspešnosti poslovanja vodstvenemu kadru, od tega, kako gre prodaja danes, kako deluje naš marketing, kako so se prejšnji teden obnašali brazilski trgi in podobno, brez da bi ti morali čakati mesec dni do strateškega sestanka, na katerem se vodstvo seznani z vsemi številkami. Še ena prednost aplikacije je, da skušamo podatke k poslovnemu uporabniku pripeljati takrat, ko je to potrebno. Tudi ko pride do kakšne anomalije, pozitivne ali negativne, je uporabnik o takšnem dogodku obveščen.

Eden od naših uporabnikov je uveljavljeno podjetje Staples, ki ima ogromno trgovin po vsem svetu. Njihovi vodstveni kadri so vselej seznanjeni s tem, kako podjetje posluje, to pa lahko v vsakem trenutku preverijo na pametnih telefonih.

Verjetno obstaja tudi konkurenca. V čem pa je prednost vaše aplikacije?

Seveda je ponudba velika, naša ključna prednost pa je, da smo v celoti osredotočeni na mobilne telefone ter da skušamo v prvi vrsti nagovarjati vodstvene kadre, ki so večino časa na poti, potrebujejo kratke in uporabne informacije, ne potrebujejo pa ogromno številk, saj imajo za to zaposlene analitike. Zanima jih predvsem, kako uspešna je bila prodaja včeraj, ali je marketinška akcija prejšnji teden dala kakšne rezultate in podobno.

Je aplikacija brezplačna?

Pred nekaj tedni smo lansirali novo različico mobilne rešitve tako za operacijska sistema Ios in Android, a še vedno smo v tako zgodnji fazi, da skušamo na individualni ravni delati s strateškimi strankami, ob katerih se tudi sami lahko učimo in izboljšujemo produkt. Tako da imamo zdaj poleg nekaj velikih trgovcev 15 do 20 takih strank, ki so za naše razmere sicer ogromne, za ameriške razmere pa to pomeni le nekaj tisoč zaposlenih.

Uspešno smo zaključili z implementacijo podjetja Converse, ki je del skupine Nike, kar nam lahko vrata odpre tudi naprej. A ker smo premajhni, da bi si lahko privoščili neomejeno količino takšnih strank, selektivno izbiramo, s kom bomo delali in kaj nam lahko ta stranka prinese. V načrtu imamo, da bi v drugem četrtletju naslednjega leta našo aplikacijo odprli tudi navzven in tako omogočili uporabo vsem ostalim.

Poleti ste okrepili svoj kapital za dobre tri milijone dolarjev s pomočjo ameriških investicijskih skladov. S čim ste jih prepričali?

Pri investitorjih sta samo dve možnosti. Vedno se začne z ekipo in ali je ta sposobna neko idejo pripeljati na višjo raven. Prišli smo v Techstar, imeli smo produkt na trgu in imeli smo stranke, ki so bile pripravljene za produkt plačati. V nekaj mesecih smo s prvimi strankami naredili okoli pol milijona dolarjev prometa, kar je za tako nov startup prej redkost kot neka stalnica.

Ko investitorji vidijo vse to, potem je za njih matematika jasna. Če dodajo še malo kapitala in okrepijo prodajno ekipo, stvar dejansko lahko postane uspešna. Seveda pa investitor vedno gleda, kaj so ideje in tehnologije, ki spreminjajo svet, mobilni telefoni pa danes zagotovo spreminjajo naš vsakdanjik. Američan povprečno več kot 150-krat na dan pogleda v svoj telefon, kar pomeni, da ta naprava spreminja naše življenje in obnašanje, enako pa je tudi v poslovnem svetu.

Sicer pa je bilo bistveno več interesa s strani investitorjev od tistega, kar smo bili mi pripravljeni ponuditi v deležu podjetja. Na mizi smo imeli pogodbo za več kot deset milijonov dolarjev, pa smo se raje odločili za investitorja, ki sta verjela v našo dolgoročno vizijo.

Verjetno je ta denar romal predvsem v nadaljnji razvoj aplikacije in podjetja. Ste od prejema denarja že nadgradili vaš produkt?

Večina tega denarja gre še vedno nazaj v produkt. Naši investitorji so prepričani, da je, preden preideš v fazo rasti, potrebno imeti dovolj dobro razvit produkt, ki pomeni dodano vrednost. Zato predvsem širimo ekipo in vlagamo inženirsko znanje v produkt.

Čeprav ste zdaj z nogo in pol v ZDA, ste svojo pot vendarle začeli v Sloveniji. Kako ste zadovoljni s podpornim okoljem za startup podjetja?

Marsikaj se je v teh letih, ko smo začeli, do danes drastično spremenilo. Vseeno pa je naloga podjetnika, da sam poišče podporo. Sam nasprotujem temu, da mora nekdo drug namesto tebe iskati rešitve in ti stvari prinesti na pladnju. Podporno okolje se vendarle tudi v Sloveniji razvija in podjetniki vedo, kam se lahko obrnejo. Kar nekaj je startupov, ki že imajo izkušnje iz tujine, pa tudi na splošno startup podjetništvo pri nas zdaj dobiva vse bolj pozitivno konotacijo.

Kaj bi veljalo na tem področju v Sloveniji le izboljšati?

Še vedno manjka predvsem kapitala v drugi fazi razvoja podjetja. Pohvalno je to, kar ponuja podjetniški sklad z različnimi programi, kar je sicer dovolj za prvo fazo, a ko podjetje razvije prototip ali nek produkt, potrebuje drugačen kapital in v tej fazi v Sloveniji ni dovolj podpornega okolja. Možnosti sta dve, bodisi da država ustanovi svoj sklad ali pa pomaga s tem, da k nam privabi tuje investitorje.

Premier Miro Cerar je nedavno v ZDA promoviral Slovenijo kot zeleno referenčno državo v digitalni Evropi. Kaj menite o tem?

Všeč mi je, da si ljudje zadajo precej visoke cilje, a vseeno je treba biti vsaj malo realen. Mi smo tako majhna država, da smo precej irelevantni za kogarkoli izven našega okolja. Za Američane je namreč nepomemben celo evropski trg, ki je še vedno premajhen, predvsem pa preveč raznolik za obvladovanje. Za Slovenijo pa je še dodatna iluzija, da bi neki tuji skladi tveganega kapitala množično vlagali v našo državo. Ko smo prejeli prvih 100.000 dolarjev, so nam kot prvi pogoj postavili, da ustanovimo podjetje v ZDA na podlagi tamkajšnje zakonodaje. Zakaj bi nekdo investiral nekam, kjer bi se moral ob vseh ostalih običajnih tveganjih ukvarjati še z birokracijo? Slovenija mora zato navezati stike predvsem s svojimi uspešnimi podjetniki, ki so že uspeli v tujini.

Kakšni so glavni izzivi pred vami v prihajajočem letu in v naslednjih letih?

Leto 2016 bo za nas prvo leto, ko bomo skušali dokazati, kako hitro lahko rastemo. Predvsem nas čaka izziv na področju sestavljanja razvojne ekipe. Ker je Ptuj majhen, si ne predstavljam, da bi tukaj lahko v kratkem času našli še 50 dodatnih inženirjev, ima pa zagotovo širša regija zagotovo precej dobrega kadra, ki ga lahko zadržimo tukaj, preden nam odide preko meje. Na globalnem trgu pa imamo glede na razvoj mobilne tehnologije še ogromno priložnosti za razvoj.