IJS ob koncu projekta Romeo s pomembnim tehnološkim prebojem

Nova tehnologija je rezultat dveletnih intenzivnih raziskav slovenskih znanstvenikov v okviru evropskega projekta Romeo, ki se je z današnjo predstavitvijo na IJS tudi zaključil. Za projekt je IJS na razpisu Evropske komisije v sedmem okvirnem programu pridobil sredstva v višini štirih milijonov evrov. Projekt je koordinirala vodja Odseka za nanostrukturne materiale Spomenka Kobe.

Končni rezultat nove tehnologije, ki jo s sodelavci iz nemškega Vacuumschmelze preizkušajo na pilotni liniji v Hanau, so visokoenergijski magneti z minimalno vsebnostjo dragocenih težkih redkih zemelj, ki so ključni element motorja vetrne elektrarne Siemens in elektromotorjev proizvajalcev električnih vozil, kot sta Valeo in Daimler. 550 magnetov so tako prototipno vgradili v motor električnega vozila v francoski tovarni Valeo in v motor za nemško vetrno elektrarno Siemens.

Osnovni motiv za projekt je bila kriza težkih redkih zemelj, ki jo je leta 2009 povzročila Kitajska z drastičnimi restriktivnimi ukrepi pri izvozu redkih zemelj. Kitajska je namreč edina država na svetu z rudišči, bogatimi s težkimi redkimi zemljami, ki pa so vitalnega pomena pri izdelavi visoko energijskih magnetov, ki se uporabljajo pri temperaturah nad 100 stopinj Celzija. Cena težke kovine oziroma terbija je posledično v času krize redkih zemelj dosegla vratolomno višino 3000 evrov za kilogram.

S pomočjo inovativne tehnologije, ki temelji na elektroforetski depoziciji in posebnem postopku toplotne obdelave, so slovenski znanstveniki dosegli kar 16-kratno zmanjšanje porabe težke redke zemlje za enak učinek. To predstavlja ogromen finančni prihranek, poleg tega pa je tudi pomemben ekološki dosežek, saj se tovrstni magneti uporabljajo za električna vozila in vetrne elektrarne, so poudarili na ISJ.

"Bistveno je to, da nismo več odvisni od Kitajcev, oziroma je ta odvisnost minimalna," je pojasnila vodja projekta Spomenka Kobe. V okviru projekta so sicer razvili tudi tehnologijo, ki redkih zemelj sploh ne uporablja, vendar je postopek zaenkrat predrag, da bi jo uporabljali v proizvodnji.

Poleg IJS je v projektu sodelovalo tudi sedem eminentnih znanstvenih raziskovalnih inštitucij v Evropi ter najmočnejši evropski industrijski partnerji s tega področja, kot so Kolektor, Siemens, Vacuumschmelze, Daimler, Valeo.