Opozorila pred rušenjem internetne nevtralnosti

Ministri EU, pristojni za konkurenčnost, so pred dnevi v Luksemburgu brez razprave potrdili nova telekomunikacijska pravila, ki med drugim prinašajo odpravo stroškov mobilnega gostovanja sredi leta 2017 in ureditev internetne nevtralnosti. Slovenija je glasovala proti uredbi, ker ni zadovoljna z rešitvami glede internetne nevtralnosti. Evropski parlament bo o uredbi glasoval konec oktobra.

Prvo branje uredbe je sicer potekalo že aprila lani, ko jo je potrdil Evropski parlament, vendar je imela takratna uredba precej drugačno obliko, je na ponedeljkovi okrogli mizi na to temo v Ljubljani pojasnil predsednik Sveta za elektronske komunikacije Dušan Caf.

"Zgodila se je res radikalna sprememba. Besedilo v prvem branju, ki je bilo res dobro, je bilo zavrnjeno in začelo se je pisati povsem na novo. Veliko členov manjka in sedaj je fokus uredbe le na gostovanju in nevtralnosti interneta, ki pa z besedo nevtralnost praktično nikjer ni omenjena. So le načela, medtem ko definicije nevtralnosti interneta ne vsebuje."

Težava nenevtralnosti interneta je dvoplastna, je prepričan digitalni glasnik Aleš Špetič. Poleg tega, da se potencialno omeji dostop do storitev, ki postanejo tudi dražje, pa je večji problem bistveno zmanjšanje konkurenčnosti evropskih podjetij, ki se ne morejo razvijati na svojem trgu, temveč morajo postati ameriška. Caf dodaja, da bi tako mala podjetja na trg lahko vstopala le preko velikih ponudnikov, saj bi jih slednji preko različnih mehanizmov v to prisilili.

V Sloveniji je sicer načelo internetne nevtralnosti, ki predvideva, da naj bi bil ves promet po javnem komunikacijskem omrežju enakovreden, od leta 2013 zapisano v zakonu o elektronskih komunikacijah. Nizozemska pa je poleg Slovenije edina evropska država, ki je še uzakonila omenjeno načelo.

Telekomunikacijski operaterji pa omenjeno načelo sprejemajo z glasnim neodobravanjem, saj jim ta onemogoča doseganje višjih dobičkov. Vendar se ti pogosto znajdejo drugače, predvsem s ponujanjem vsebin, ki sodijo v kategorijo "zero-rate" in za katere se končnim uporabnikom ne obračunava prenos podatkov.

Špetič je spomnil na primer Deezerja Telekoma Slovenije, v katerem je Agencija za komunikacijska omrežja in storitve, ki opravlja vlogo regulatorja, v nadzornih postopkih ugotovila kršitev načela nevtralnosti interneta.

Telekom Slovenije je moral v 60 dneh po prejemu odločbe prenehati različno obravnavati internetni promet za prenos glasbenih podatkov preko storitve Deezer. Špetič opozarja, da z novo uredbo obstaja tveganje, da regulator ne bo več imel možnosti reagiranja na tovrstne primere.

Po Cafovem mnenju je trenutni predlog uredbe preveč nejasen in ohlapen. "To pomeni, da bo telo evropskih regulatorjev pripravilo izvedbena navodila, ki bodo prepuščena regulatorju v posameznih državah članicah. Stanje v eni državi bo tako še vedno odvisno od tega, kako uspešno in učinkovito bo regulator deloval ter kako si jih bo razlagal."

Prav tako je ohlapna tudi definicija specializiranih storitev, ki bi jih operaterji lahko posebej zaračunavali, je kritičen Caf. "Na koncu bo marsikaj specializirana storitev. In predvsem bodo specializirane storitve tiste, ki jih bomo potrebovali vsak dan, v avtu, kjerkoli. Za to bomo plačevali nekaj evrov in to se bo poznalo."

Bistvenih sprememb uredbe v dobrih treh tednih, kolikor jih je na voljo za nove predloge, ne morejo doseči, zato je trenutno edina možnost pritiskanje na evropske poslance, da glasujejo proti uredbi, sta prepričana Caf in Špetič.

Evropski parlament naj bi sicer nova pravila potrdil na plenarnem zasedanju konec oktobra, uredba pa naj bi začela veljati novembra.