Škocjanski zatok bo svoja vrata spet odprl predvidoma decembra

Izvajalec gradbenih, obrtniških in instalacijskih del, koprska družba Adriaing s podizvajalci, je pred kratkim zaključil z gradnjo načrtovanih objektov v naravnem rezervatu, od centra za obiskovalce ob vstopu na Bertoški bonifiki do hleva z oboro, osrednje opazovalnice in manjših objektov, so sporočili iz Društva za opazovanje ptic Slovenije (DOPPS).

V naslednjih dveh mesecih bo sledilo opremljanje objektov s pohištvom, varnostno in informacijsko opremo, prav tako bodo porušili stara dotrajana opazovališča in na njihovem mestu postavili nova opazovališča z nadstreški. Prav tako bodo poskrbeli za povrnitev učne poti v prvotno stanje ter zasaditve ob objektih, je za STA pojasnila vodja rezervata Nataša Šalaja.

Osrednji center za obiskovalce bo v spodnji etaži namenjen recepciji ter manjši trgovini in skromni okrepčevalnici, zgornji prostori pa v pretežni meri izobraževanju obiskovalcev, za kar bosta služili učilnica in dvorana za predvajanje filmov in razne dogodke. Del objekta pa bo namenjen upravi, torej pisarnam za zaposlene, raziskovalce in prostovoljce. Pika na i pa je razgledna ploščad, s katere bo mogoče videti cel rezervat, dodaja vodja.

Z izjemo hleva bo celotna infrastruktura omogočala uresničevanja namena rezervata, to je spoznavanja in doživljanja narave - od osrednje opazovalnice s tremi nadstropji in kletjo s podvodnim pogledom, opazovalnega stolpa na strani pri mestu do opazovališč, pri čemer so poleg obnovljenih pridobili tri nova s pogledom na laguno, je še pojasnila Šalaja.

"Iz teh objektov bo možno res kvalitetno spoznavanje in doživljanje tega, kar Škocjanski zatok ponuja," je ocenila.

Objekti poleg tega zadostujejo zelo visokim okoljskim merilom, od fotovoltaike do sistema toplotnih črpalk zrak/zrak. Posebnost objektov je tudi ta, da imajo vsi "zeleno streho", ki deluje dodatno izolacijsko. Prav tako so vsi objekti dostopni tudi gibalno oviranim osebam.

Zatok je trenutno še gradbišče in zaprt za obiskovalce, po novem pa bodo veljale določene omejitve pri dostopu, kar je nekatere zmotilo. Borut Mozetič iz DOPPS je ob tem za STA razložil, da Škocjanski zatok ni mestni park, ampak naravni rezervat in kot tak ima tudi varstvene režime z odpiralnim in zapiralnim časom.

Tak režim uvajajo tudi zaradi občutljivosti tamkajšnjega življa, saj denimo dvoživke spomladi prav ponoči prečkajo sprehajalno pot. Kljub temu Mozetič verjame, da "bo rezervat dovolj časa odprt, da bo vsak, ki bo želel, lahko prišel, doživel naravo in se tukaj sprostil".

Sicer pa so pri prihodnjem režimu obiska izhajali tako iz zmogljivosti območja, ki je majhno, obremenitve naravnega sveta ter nenazadnje same kakovosti doživljanja narave s strani obiskovalcev. Cilj je namreč kakovostno doživljanje rezervata in ne številčnost, dodaja Šalaja. Čeprav ne gre za dokončne številke, tako računajo, da bi v prihodnjih letih prišli do nekje največ 50.000 obiskovalcev letno.