Prvi mož Nectarja za STA: Z nakupom Fructala smo zadovoljni

Radun je v pogovoru ob praznovanju 70-letnice Fructala povedal, da so šli v Nectarju v naložbo z velikimi ambicijami, zanjo pa plačali tudi nerealno visoko ceno. Nectar je leta 2011 ob nakupu skoraj 94 odstotkov Fructala Pivovarni Union plačal 35,3 milijona evrov, prevzel pa je še za dobrih 13 milijonov evrov Fructalovih dolgov. Nato je okoli dva milijona evrov plačal še za preostale delnice. Skupaj je tako nakup stal okoli 50 milijonov evrov.

Radun skoraj štiri leta po nakupu ugotavlja, da so s prevzemom zadovoljni, pa čeprav so to zadovoljstvo drago plačali. Predhodne cilje zdaj uresničujejo v celoti.

Kot dosežek je izpostavil, da se je Fructal ob vseh težavah na trgu uspel ohraniti in je začel tudi bolje poslovati. Kot je dejal Radun, je bil Fructal pred njihovim prihodom iz različnih razlogov nekoliko zapuščen in odrinjen na stran. Danes je po njegovi oceni popolnoma zdravo podjetje.

Nectarjevi cilji s Fructalom so po Radunovih zagotovilih dolgoročni. Ajdovščina tako trajno ostaja eno od središč razvoja za ta del sveta v okviru skupine Nectar. Ta želi kot družinsko podjetje razvijati tako proizvodno lokacijo kot blagovno znamko Fructal, ki je bila in je pojem kakovosti ter bo takšna po Radunovem prepričanju tudi ostala. Zavezanost Ajdovščini je prvi mož Nectarja ponazoril tudi s tem, da so v zadnjih letih vsako leto presegli načrte glede investicij.

Generalni direktor Fructala Luka Jejčič ga je dopolnil, da so samo v Tetrapakovo linijo Tetrapak Edge, ki je najsodobnejša polnilna linija v tem delu sveta, vložili tri milijone evrov. Vse skupaj so po besedah direktorja Fructala Gorana Medića neposredno v proizvodno lokacijo vložili blizu pet milijonov evrov. A še veliko več so po njegovih zagotovilih namenili za trženje in razvoj blagovne znamke. Vlagali bodo tudi v prihodnje, saj morajo slediti najnovejšim trendom.

Radunova soproga in solastnica Nectarja Smilja Radun je zatrdila, da težav s financiranjem za zdaj nimajo in da banke celo pritiskajo nanje, da naj se v večji meri zadolžujejo. Sami namreč ciljajo na to, da čim več naložb financirajo z lastnimi sredstvi in znižujejo zadolženost. A nakup Fructala je bil tako velik posel, da so se morali zadolžiti, financerje pa so našli tako v Evropski banki za obnovo in razvoj kot v poslovnih bankah, ki delujejo v regiji.

Radun je izpostavil tudi to, da skušajo v Fructalu od lokalnih dobaviteljev odkupiti tisto, kar lahko. Ob tem pravi, da dajejo lokalnim pridelovalcem za sadje višjo ceno, kot je cena na sosednjih, celo bolj razvitih trgih, npr. na italijanskem in avstrijskem.

Za Fructal je po Radunovih besedah ključno, da ima pri nakupu surovin čim manj vmesnih stroškov, zato pri navezavi na lokalne pridelovalce sadja ne gre le za družbeno odgovornost, ampak za poslovni interes. S tem ima Nectar po Radunovih besedah zelo veliko dobrih izkušenj, saj je kot skupina daleč največji predelovalec sadja v regiji nekdanje Jugoslavije.

Jejčič je medtem spomnil, da je Fructal tudi širše pomemben partner lokalnemu gospodarstvu. V goriški regiji je tako lani kupil za več kot milijon evrov blaga in storitev, v Sloveniji pa za več kot 20 milijonov. Veliko po njegovih besedah plača tudi državi in lokalni skupnosti. Samo trošarin je lani plačal skoraj 2,5 milijona evrov, lokalni skupnosti pa plača letno nekaj manj kot 550.000 evrov dajatev.

Glede selitve dela proizvodnje v Srbijo je Radun odgovoril, da so preselili zelo majhen del, se pa vedejo kot podjetje, ki mora ustvarjati dobiček. Po njegovih besedah gre za to, da želijo proizvodnjo posodobiti, ob tem pa se morajo stalno prilagajati potrebam trga.

Generalni direktor Nectarja Čedo Praška je zagotovil, da niso prenesli nobene proizvodne linije, ampak so proizvodnjo optimizirali. Tako kot nekatere Fructalove proizvode polnijo v drugih Nectarjevih polnilnicah, po drugi strani določene Nectarjeve proizvode polnijo v Ajdovščini. Kot je povzel Radun, gre za razumljive kombinacije proizvodnje zaradi cen in stroškov.

Na temo zniževanja števila zaposlenih - teh je bilo konec 2011 364, trenutno pa jih je 267 - je povedal, da so število zaposlenih prilagajali, pri čemer je bilo nekaj viškov, nekaj pa tudi naravnega odliva skozi upokojitve. Jejčič ga je dopolnil, da so v nekaterih segmentih res zmanjšali število zaposlenih, v drugih pa so dodatno zaposlovali.

Fructal je danes sicer prisoten v več kot 35 državah po svetu. Radun zagotavlja, da v vsak dan delajo na trženju in osvajanju novih trgov. Njihov poudarek je na slovenskem tržišču in regiji zahodnega Balkana. A krepijo se tudi na tržiščih v članicah EU in na oddaljenih trgih Bližnjega vzhoda, severne Afrike, Daljnega vzhoda in osrednje Azije. Kot prednost je Radun izpostavil bližino koprskega pristanišča, ki je Fuctalovo okno na oddaljena tržišča.

Glede poslovnega okolja v državi Radun pravi, da so pogoji poslovanja v Sloveniji bolj stabilni, prav tako je stabilen pravni okvir. Je pa po drugi strani, tako kot drugod po nekdanji Jugoslaviji, birokracije preveč, postopki so preveč zapleteni in prepočasni, veliko pa je še vedno tudi ozkoglednosti upravnih organov. Vse to ustvarja nepotrebne stroške in ne prispeva h konkurenčnosti lokacije. Medić ga je dopolnil še s kritiko preveč togega trga dela.

Na vprašanje, če se kot tuji lastnik danes v Vipavski dolini počutijo dobrodošle, je Radun odgovoril, da je pravi način poslovanja okrepiti lokalni značaj podjetja, a to tako, da to sprejme tudi trg. Nectar je najprej vedno nekje tujec, tudi ko kupuje podjetja v Srbiji, a postopoma po Radunovih besedah postanejo lokalni. V Ajdovščini se sam ne počuti več kot tujec.