Pekarna Grosuplje od četrtka v rokah Don dona

Don don je konec avgusta dobil zeleno luč varuha konkurence za prevzem Pekarne Grosuplje, z nakazilom kupnine pa se je prevzem zdaj tudi končal. Koliko je odštel za Pekarno Grosuplje, ostaja poslovna skrivnost, v javnosti pa se je ugibalo o več kot 20-milijonskem poslu.

Skupina Don don bo imela skupaj s Pekarno Grosuplje približno 100 milijonov evrov letnega prometa, kar jo postavlja na prvo mesto med pekarskimi podjetji v regiji, so danes sporočili iz družbe, kjer zagotavljajo, da bo strategija Pekarne Grosuplje še naprej temeljila na razvoju izdelkov in kakovosti.

Direktor in solastnik Don dona Aleš Mozetič je pekarno označil kot odlično podjetje in prepričan je, da bo v skupini Don don doživela nadaljnjo rast tako v smislu regionalizacije kot tehnološke inovativnosti in kakovosti.

Mozetič je za STA dodatno zatrdil, da bo Pekarna Grosuplje še naprej glavni dobavitelj v Mercatorju, kakršnekoli spremembe bi bile z vidika potrošnika nesprejemljive. "S tem želimo nadaljevati, še naprej želimo biti inovativni ter s proizvodi in celotno storitvijo, ki jo kot dobavitelj nudimo, dodana vrednost Mercatorju. Pričakujem, da bo sodelovanje še naprej vzorno," je dejal.

Sodelovanje z Mercatorjem, ki je lani pristal v rokah hrvaškega Agrokorja, bi se po Mozetičevih besedah z Don donovim nakupom Pekarne Grosuplje moralo še nadgraditi, saj je Don don prisoten na trgih, kjer je prisoten tudi novi lastnik Mercatorja.

Blagovna znamka Pekarne Grosuplje ostaja, zagotavlja prvi mož Don dona. "To je najbolj prepoznavna blagovna znamka na področju kruha in peciva. Še naprej bomo vlagali vanjo, da bo ohranila vodilni položaj v Sloveniji," je dejal in dodal, da pa jo bodo uporabljali samo v Sloveniji, saj je drugi trgi ne poznajo.

Posebej pomemben del strategije Pekarne Grosuplje je krepitev izvozne usmerjenosti in skupen nastop obeh podjetij na vseh trgih, kjer že deluje Don don. Direktor Pekarne Grosuplje Miran Hribar ocenjuje, da je Don don zagotovo pravi strateški prevzemnik, saj deluje regijsko in želi razvijati Pekarno Grosuplje. Dodal je, da v podjetju zaenkrat razen regionalizacije poslovanja in še aktivnejšega razvoja trženja ne načrtujejo velikih sprememb.

Pekarna Grosuplje je sicer druga največja slovenska pekarna po količini proizvedenih izdelkov. Njena skupna proizvodnja je lani znašala 15.200 ton izdelkov. Izdeluje 50 vrst kruha, 41 vrst pekovskega peciva, 14 vrst finega peciva. Letno razvije približno 20 novih izdelkov. Zaposluje 217 sodelavcev in se načrtno usmerja v spodbujanje zanimanja mladih za poklic peka, saj ta sodi med najbolj deficitarne v Sloveniji. Je tudi prejemnica številnih priznanj za visoko kakovost svojih izdelkov.

Don don posluje v Sloveniji, na Hrvaškem, v Srbiji, BiH, Črni gori in v Bolgariji, v rast pekarske industrije pa je doslej investiral približno 50 milijonov evrov. Mozetič je pojasnil, da zaenkrat nimajo kakšnih informacij o povezovanju s kakšnim podjetjem iz regije, izvajajo pa regionalno konsolidacijo pekarske panoge in če bo kakšen interes za povezovanje s kom iz regije, bodo zainteresirani.

Komentiral je tudi razmere v panogi in kot ključno stvar uspeha izpostavil širitev poslovanja na druge trge. "Ne moreš biti samo slovenski, širše je treba definirati domicilni trg. Tistim, ki to delajo, se ni treba bati, da v tržnem tekmovanju ne bi bili uspešni in se razvijali," je dejal. Po njegovih besedah bodo tisti, ki bomo ostali samo na domačem trgu, prevzeti ali pa bodo ostali na neki družinski ravni in bodo vezani na neko manjše lokalno območje.

Don don je s poslovanjem začel v Metliki pred dobrimi 20 leti, razvil blagovno znamko Tvojih pet minut, se nato leta 2003 razširil na Hrvaško, letod a 2008 pa je tudi vodilno pekarsko podjetje v Srbiji. Podjetje trži svež kruh in pecivo, posebne kruhe in posebna peciva s podaljšanim rokom trajanja, program za pečenje na prodajnem mestu in druge zamrznjene izdelke.

Don don sicer nima lastnega mlina, zato ima letne pogodbe s slovenskimi mlinarji za dobavo moke iz slovenske pšenice. Ta praksa se bo nadaljevanje tudi v prihodnje, pravi Mozetič: "Letno količino moke, ki jo porabimo v Sloveniji, to je 12.000 ton, bomo še naprej kupovali od mlinarjev, ki meljejo slovensko pšenico."