Intervju Podjetja 27.9.2015 10:00

Stopar za STA: Nafto Lendava čaka še precej nalog

pogovarjala se je Urška Kristan

Ljubljana, 27. septembra - Za Nafto Lendava je bilo 2014 eno najtežjih let v zgodovini prestrukturiranja, precej nalog pa skupino čaka tudi letos in v 2016, je za STA dejal generalni direktor Nafte Lendava Dušan Stopar. Med drugim je povedal, da se usmerjajo zlasti v plin, kdaj, kako hitro in koliko plina bodo načrpali na poljih, pa da je odvisno od več okoliščin.

Lendava. Sedež družbe Nafta Lendava. Foto: Andreja Seršen Dobaj/STA Arhiv STA

Lendava.
Sedež družbe Nafta Lendava.
Foto: Andreja Seršen Dobaj/STA
Arhiv STA

Kako trenutno posluje Nafta Lendava?

Družba Nafta Lendava je krovna - holdinška družba v 100-odstotni lasti države. Skupino Nafta Lendava poleg krovne družbe sestavljajo tri delujoče družbe: Eko Nafta, Nafta Varovanje in požarna varnost in Geoenergo. Te se ukvarjajo s skladiščenjem in trženjem naftnih derivatov, protipožarno zaščito in varovanjem ter pridobivanjem slovenskega zemeljskega plina. Po enem letu nestabilne situacije, v kateri smo morali popolnoma zožiti poslovanje krovne družbe in intenzivno optimizirati delovanje hčerinskih družb, smo v sodelovanju dosegli dogovor z bankami upnicami, zagotovili kredit za poslovanje v letih, ki sledijo, in dvignili prodajo naftnih derivatov. Pozitivno gledamo na pogajanja s soustanovitelji o financiranju profesionalne gasilske enote. Z vsemi močmi smo na krovni družbi usmerjeni v projekt pridobivanja slovenskega plina. Tesno sodelovanje z upravljavcem, Slovenskim državnim holdingom, pa nam omogoča, da delamo poslovne poteze, ki nam bodo omogočile še večjo stabilizacijo poslovanja in rast na srednji rok.

Lansko in letošnje leto sta najverjetneje prelomni za družbo? Kaj vam je uspelo na področju sanacije?

Res je. Lansko leto je bilo eno najtežjih v že tako težavni zgodovini prestrukturiranja skupine Nafta Lendava. Skupina je že v letih pred mojim prihodom marca 2013 poslovala na meji svojih zmožnosti, zadolženost je močno presegala sposobnosti generiranja dodane vrednosti. Zato je bilo treba v poslovanju narediti koreniti preobrat. Lani smo na ravni holdinške družbe Nafta Lendava zmanjšali stroške na minimum. Tako da družb v skupini ne bremenimo več za strošek holdinških storitev, z bankami upnicami pa smo v začetku letošnjega julija skupaj z SDH dosegli dogovor o mirovanju za poroštva Nafte Lendava do hčerinskih družb, ki niso bile sposobne poravnavati svojih finančnih obveznosti do bank.

Torej imate 12 mesecev, da nekaj naredite. Katere naloge vas čakajo?

Še v tem letu moramo doseči dogovor s soustanovitelji, občino in ministrstvom za obrambo o stabilizaciji financiranja profesionalne gasilske enote, ki deluje v okviru družbe Nafta Varovanje in požarna varnost. Enoto sestavlja 21 profesionalnih gasilcev, posebej izšolanih, izkušenih in opremljenih za reševanje v industriji, na avtocesti in ob izlitjih nevarnih snovi. Z odzivnim časom dve minuti je obstoj naše brigade odločilen za požarno varnost industrije, vrtcev, šol, zdravstvenih domov in domov za ostarele. Tesneje moramo sodelovati tudi s prostovoljnimi gasilci.

Letos nameravamo izpeljali začrtano strategijo za upravljanje kapitalskih naložb, ko gre za družbo Eko Nafta. Doseči moramo dogovor z bankami, ki je v tem trenutku v zaključni fazi, in dogovor o upravljanju rezervoarskega prostora za skladiščenje 25 milijonov litrov naftnih derivatov z Zavodom RS za blagovne rezerve.

V letih 2015 in 2016 moramo projekt pridobivanja Slovenskega plina pripeljati v fazo, ko bomo lahko končno v naših gospodinjstvih in industriji uporabili plin, pridelan na Petišovskem polju v Lendavi. Tukaj je kar nekaj zunanjih faktorjev, vendar sem prepričan, da nam bo to s partnerjema, kot sta Petrol in Ascent Resources, to uspelo.

Stečaj Nafte Petrochem je bil po tednih stavke verjetno velik udarec za skupino? Kaj se dogaja na tem področju?

Da, stečaj Petrochema je bila najtežja odločitev, ki smo jo skupaj s poslovodstvom družbe in upravljavcem SDH sprejeli v septembru 2014. Vendar je stečaj bil neizogiben zaradi neuspešnega prestrukturiranja družbe v obdobju 2010-2012, obveznosti do upnikov in zaposlenih so v veliki meri (več kot 10-krat) presegale zmožnosti družbe. Tudi likvidnost družbe je bila popolnoma oslabljena in nadaljevanje proizvodnje enostavno ni bilo mogoče. S stečajem smo zaščitili interes notranjih upnikov (zaposlenih in družb v skupini Nafta) in zunanjih upnikov ter lastnika. Družba, ki je bila zaradi svoje relativne majhnosti tudi konkurenčno slabo pozicionirana, je tako morala prenehati z delovanjem.

Kmalu naj bi bila Nafta Petrochem v stečaju tudi naprodaj. Menite, da ima možnost, da bi našla strateškega partnerja in kaj bi lahko v tej družbi, kjer je bilo zaposlenih več kot 100 ljudi, izdelovali?

Prodaja podjetij v petrokemiji je precej zapletena zadeva. Skrbni pregledi so dolgotrajni, potreben je obsežen obratni kapital za zagon proizvodnje in ustrezne pogodbe z bodočimi kupci in dobavitelji. Lendava je strateško pozicionirana in ima prednost bližine velikih mest, avtoceste, železnice in plinovoda. Proizvodne zmogljivosti so izredno dobro vzdrževane in ohranjene. Upam, da bo to pretehtalo pri investitorjih za to, da se odločijo za zagon na lokaciji v Lendavi.

Družba Nafta Petrochem - v stečaju je pozvala zainteresirane, da se udeležijo javnih dražb za prodajo družb v njeni lasti. Javne dražbe bodo 28. in 30. septembra. Vsi intenzivno delamo na tem, da se investitorji odločijo za zagon proizvodnje na lokaciji. Vedeti pa je treba, da so ZDA s pridobivanjem nekonvencionalnega zemeljskega plina prehitele Evropo. Cene zemeljskega plina so tam nižje, proizvodnja metanola pa komercialno dosti bolj zanimiva. Zato tudi obstaja tudi možnost, da se kupec odloči za prenos proizvodnje.

Nafta Lendava je v preteklosti zaposlovala več kot 2000 delavcev, kar je za regijo ob meji z Madžarsko veliko pomenilo. Kako naprej?

V skupini nameravamo krepiti delovanje v okviru družbe Geoenergo, ki pridobiva zemeljski plin, in družbe Eko Nafta, ki skladišči naftne derivate za Zavod RS za blagovne rezerve ter jih tudi trži na prostem trgu. Krovna družba Nafta Lendava ima 50-odstotni lastniški delež v družbi Geoenergo, drugo polovico pa ima Petrol. Prihodnost je torej v skladiščenju in trgovanju z naftnimi derivati ter pridobivanju in trgovanju z zemeljskim plinom.

Ali to pomeni, da se usmerjate v plin in skladiščenje?

Da. Na področju pridobivanja plina na Petišovskem polju v Geoenergu sodelujemo z družbo Ascent Resources. V tem trenutku so letne količine v višini treh milijonov kubičnih metrov in jih tržimo predvsem industriji v lokalnem okolju. Letos smo obstoječo proizvodnjo povečali že za 30 odstotkov, v letih 2016-2019 pa nameravamo proizvedene količine povečati za več 10-krat.

Ali je plina dovolj?

Ocena bruto zalog zemeljskega plina v nahajališču Petišovskega polja je do 16,8 milijarde kubičnih metrov, medtem ko je letna poraba zemeljskega plina v Sloveniji med 700 milijoni in milijardo kubičnih metrov. Kdaj, kako hitro in koliko slovenskega zemeljskega plina bomo načrpali, je odvisno od več različnih okoliščin: okoljskih, komercialnih, tehnoloških in geoloških, predvsem pa od zavedanja lastnika in vseh Slovencev, kakšen je pomen zmanjšanja odvisnosti slovenskega gospodarstva od uvoza plina. Pri tem je zelo pomembno to, da je zemeljski plin okolju izjemno prijazen energent in najverjetneje eden tistih, ki nas bo pripeljal do tako želene brezogljične družbe. Skupina Nafta Lendava ima tako jasno začrtano vodilo za strateški preobrat s proizvajalca "down-stream" petrokemičnih proizvodov v primarnega "up-stream" proizvajalca zemeljskega plina v letih 2016-2019.

To pomeni, da je Geoenergo ne le strateška naložba za Nafto in Petrol, ampak tudi za Slovenijo.

Republika Slovenija je v svoji strategiji projekt pridobivanja slovenskega plina opredelila kot strateški, Geoenergo pa kot ključno strateško naložbo.

Glede pridobivanja plina na Petišovskem polju je slišati precej negativnih komentarjev, predvsem zaradi "fracking" postopka, ki naj bi bil okolju in ljudem neprijazen. Ali je to enak, okolju neprijazen sistem, kot ga poznajo v ZDA?

Hidravlične stimulacije peščenjakov majhnega obsega v severovzhodni Sloveniji ne gre enačiti s hidravlično obdelavo skrilavcev velikega obsega oz. frackingom v ZDA. Med posegi v Sloveniji in posegi, ki jih opravljajo v ZDA, obstajajo velike razlike. Te izvirajo iz razlik v geološki sestavi tal. Pri nas je prisoten bolj prepusten peščenjak, v ZDA pa trd, tudi do 1000-krat manj prepusten skrilavec. Pri stimuliranju peščenjakov v okviru ustaljenega rudarskega tehnološkega postopka pridobivanja ogljikovodikov ne gre za novo tehnologijo, temveč za uveljavljen in varen del postopka pridobivanja ogljikovodikov, ki ni sporen in se izvaja na Petišovskem polju že od leta 1956.

Kako pa je s skladiščenjem naftnih derivatov? Kaj bi se zgodilo, če gre Eko nafta v stečaj?

Družba Eko Nafta ima z zavodom za blagovne rezerve podpisano 15-letno pogodbo za skladiščenje 20 milijonov litrov naftnih derivatov v rezervoarjih, zgrajenih leta 2010 za ta namen. Treba je povedati, da je družba v tem trenutku še insolventna, poslovodstvo insolventnost sicer rešuje s stalnim povečevanjem obsega poslovanja, hkrati pa se pogaja z bankami upnicami za podpis pogodbe o mirovanju obveznosti za obdobje enega leta - 2015/16. Za nadaljnji razvoj družbe je odločilnega pomena tudi to, da jo država v strategiji vidi kot pomembno družbo za upravljaje infrastrukture v lendavski industrijski coni Nafte Lendava in pri zagotavljanju pogojev za skladiščenje strateških naftnih rezerv države na lokaciji.

Kdaj bo po vaši oceni Nafta Lendava na ravni skupine "splezala na zeleno vejo"?

Leto 2015 je odločilno za prestrukturiranje družbe Eko Nafta ter dogovor o financiranju profesionalne gasilske enote v okviru podjetja Nafta Varovanje in požarna varnost. Za strateški preobrat v primarnega "up-stream" proizvajalca zemeljskega plina pa morami vztrajno delati do leta 2019.