Slovenija se tudi v kmetijstvu in gozdarstvu usmerja v zelene prakse

Na posvetu Zelene prakse v kmetijstvu in gozdarstvu so predstavniki okoljskega in kmetijskega ministrstva predstavili izzive in možnosti za bolj zeleno proizvodnjo v obeh panogah in napovedali, da bo okvirni program za dolgoročno usmeritev kmalu v javni razpravi. Medresorsko usklajevanje na tem področju po njihovem mnenju poteka dobro.

Državna sekretarka z ministrstva za okolje in prostor Tanja Bogataj je povedala, da je treba zagotoviti dialog za spremembo politik v obnašanju in upravljanju, zaradi krize finančnega in gospodarskega sistema ter ob naraščajočem pomanjkanju naravnih virov pa postaja ozelenjevanje gospodarstva glavna paradigma, pri čemer je naloga države pomagati vzpostaviti ustrezne razmere in usmerjati proces prehoda v zeleno gospodarstvo, ki edino zagotavlja izboljšanje življenjskega standarda ob zmanjšanju pritiskov na okolje.

V Sloveniji modele, ki podpirajo takšen prehod, razvijamo že leta, naša zavarovana območja pa s tem pristopom že živijo, saj združujejo razvoj in varstvo narave. V tem se moramo prepoznati vsi in upoštevati dobre prakse, ki jih imamo, je dodala Bogatajeva.

Državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Miha Marenče je predstavil trajnostni razvoj pri gospodarjenju z gozdovi in poudaril, da se na tem področju Evropa zgleduje po Sloveniji.

Ob 60-odstotni poraščenosti z gozdom imamo v Sloveniji letni prirastek 8,6 milijona kubičnih metrov, zadnja leta - brez lanskega, ko je bil večji - pa smo posekali le 3,5 milijona kubičnih metrov, tako da gozd še zdaleč ni izkoriščen. V lesno-gozdarski verigi je na t. i. zelenih delovnih mestih 17.000 ljudi, lahko pa bi jih veliko več, 100 kubičnih metrov lesa namreč zagotavlja eno delovno mesto.

Generalna direktorica direktorata za kmetijstvo na kmetijskem ministrstvu Tadeja Kvas Majer je opozorila na globalni izziv svetovnega kmetijstva, ki se spopada z zagotavljanjem prehranske varnosti, saj naj bi bilo leta 2050 na Zemlji že devet milijard prebivalcev, zaradi česar je trajnostni razvoj nujen. Predstavila je tudi usmeritve v zelene prakse.

Strateška usmeritev Slovenije sta po njenih besedah lokalna hrana in ohranjanje naravnih virov, zlasti varovanje zemljišč pred trajno izgubo, pa tudi prizadevanje za manj emisij toplogrednih plinov, biotsko raznovrstnost in gospodarno ravnanje z vodnimi viri. Naši cilji so, da bi obdržali proizvodnjo pridelkov, s katerimi smo samooskrbni, pri zelenjavi želimo z 38 odstotkov priti na 50 odstotkov, pri žitu pa količino z 61.000 ton dvigniti na 130.000 ton, je povedala Kvas Majerjeva.

Opozorila je tudi, da ministrstvo spodbuja lokalno pridelano hrano s promocijo slovenskih izdelkov, pomemben premik pa pomeni tudi sprememba zakona pri javnih naročilih, saj lahko javni zavodi 20 odstotkov naročil oziroma do vrednosti 80.000 evrov opravijo brez razpisa, če kupujejo pri lokalnih dobaviteljih. Kot kažejo podatki, kar 78 odstotkov slovenskih šol in vrtcev lokalni hrani daje velik pomen.