"Le z investiranjem v svoje znanje si lahko družbeno koristen"

"Situacija je daleč od rožnate. Na žalost je v Evropi in na svetu bistveno preveč oblikovalcev. In zato je ključnega pomena to, da se udeležuješ različnih izobraževanj in skušaš pridobiti čim širši spekter znanja", meni mlada oblikovalka, ki se avgusta 2015 odpravlja po nova znanja na študentsko izmenjavo v okviru evropskega programa Erasmus+ na eno izmed najboljših fakultet s področja modnega oblikovanja na Švedskem. Poleti 2014 pa se je udeležila tudi Erasmus+ prakse v Londonu, kjer je nova znanja pridobivala v oblikovalskem studiu Roksande Ilinčić.

Kljub temu, da praktično usposabljanje predstavlja odlično izkušnjo, v kateri študenti modnega oblikovanja pridobijo nujno potrebne praktične izkušnje in spoznajo delovanje modne industrije, pa Sofija poudarja, da takšna izkušnja predstavlja tudi velik finančni zalogaj. Največ možnosti za izmenjavo je namreč v razvitih evropskih državah, kjer pa zaradi višjega standarda, štipendija ne pokrije niti osnovnih življenjskih potreb, dodaja Sofija.

Mobilnost v visokošolskem sektorju v okviru programa Erasmus+ študentom omogoča udeležbo na študijski izmenjavi ali opravljanje praktičnega usposabljanja v eni od sodelujočih držav. Vsak študent je upravičen tudi do pridobitve finančne pomoč, t.i. "Erasmus štipendije", ki pomaga kriti dodatne stroške, ki nastanejo zaradi same mobilnosti. Več o Erasmus+ mobilnosti

S šolskim letom 2015/2016 se bo situacija za študente, ki si želijo izkušnje pridobivati v tujini, nekoliko poslabšala, saj lahko po novem študenti finančno pomoč prejmejo zgolj za eno izmed oblik izmenjave. Prav tako se bo skrajšalo obdobje prejemanja, saj bodo finančno pomoč prejemali za najmanj tri in največ deset mesecev mobilnosti.

"Zdi se mi, da smo s tem zaradi krčenja finančnih sredstev na veliki izgubi. Menim, da se v izobraževanju sredstva ne bi smela krčiti na takšen način, kot se", nove ukrepe ocenjuje Sofija, ki si želi, da bi bilo možnosti za tovrstne izmenjave veliko več.

Zaradi omejene pristojnosti EU na področju visokega šolstva je vloga Evropskega parlamenta zlasti spodbujanje tesnega sodelovanja med državami članicami ter krepitev evropskih razsežnosti, kjer je to mogoče. S krepitvijo političnega pomena v zadnjih desetletjih in tudi ob pomoči splošnih evropizacijskih teženj, ki so posledica bolonjskega procesa, parlament dobiva vse večjo vlogo pri oblikovanju visokošolskih politik v Evropi. Uspešno si je prizadeval za povečanje proračuna za obstoječe programe na področju visokega šolstva, tudi za Erasmus in Erasmus Mundus, ter se zavzemal za premik prednostnih usmeritev financiranja EU v prihodnjem večletnem finančnem okviru v bolj v prihodnost usmerjene odhodke. Dejstvo, da je bil Parlament prvič izenačen s Svetom v pogajanjih o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014-2020, mu je zagotovilo trdno pogajalsko izhodišče v razpravah o novem nizu programov na področju kulture in izobraževanja, zlasti programu Erasmus+.