"Stvari se da spremeniti, res pa je, da je treba poznati sistem"

Ljubljana, 12. junija - Rok Primožič ima skoraj deset let izkušenj z delom v mladinskih organizacijah. Med drugim je v Bruslju predsedoval Evropski študentski organizaciji (ESU), trenutno pa je generalni sekretar Evropske mladinske zveze za alkoholno politiko AYPN.

Skrbi za vsakodnevno delovanje organizacije in vodenje projektov in tudi za vsebine, kamor spada zagovorništvo in raziskave na področju alkoholne politike mladih v Evropi.

Kot pravi 29-letnik iz Škofje Loke, je tudi v velikih sistemih, kot je Evropska unija, možno vplivati na politike in stvari spremeniti, je pa bistveno težje kot na nacionalnem nivoju. "Stvari se da spremeniti, je pa treba poznati sistem in razumeti, kako deluje."

Pogajanja na evropski ravni so pogosto dolgotrajna in lahko trajajo tudi več let. "Na študentski organizaciji smo se zavedali, da so vsa dogajanj v EU pač dolgoročna. Ko smo se na primer odločili, da bomo izpostavljali financiranje in socialno dimenzijo visokega šolstva, smo že takoj vedeli, da bo to proces, ki ne bo traja eno, dve ali tri leta ampak verjetno deset ali več."

Med povsem konkretnimi uspehi iz časov predsedovanja ESU poudarja, da jim je uspelo v programu Erasmus+ doseči, da se Erasmus štipendija poviša za 100 evrov tistim študentom, ki prihajajo iz slabšega ekonomsko-socialnega položaja.

Erasmus+ je program EU za sodelovanje na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa. Namenjen je izboljšanju spretnosti in zaposljivosti mladih ter posodobitvi izobraževanja, usposabljanja in mladinskega dela. Več o programu

Principu EU manjka socialnega vidika

In kaj bi v Evropski uniji spremenil? "Potrebno se je pogovarjati o principu, po katerem deluje unija. Ta temelji na štirih svoboščinah, ki pa so v svojem bistvu povezane z ekonomijo. Problem EU je, vsak tako kot ga vidim jaz, da se preveč osredotoča na ekonomski vidik, ne pa na ta socialni vidik. To ni povezovanje, ki bi si ga želel."

Moti ga tudi nedemokratičnost nekaterih evropskih institucij. "Evropska komisija kot organ ni najbolj transparentna in precej tehnokratska. In glede na to, da je edini organ, ki lahko predlaga zakonodajo v okviru EU, bi ga bilo treba vsekakor podvreči bolj demokratičnem nadzoru. Ne bom rekel, da je Evropski parlament idealen organ, je pa demokratično izvoljen s strani državljanov, in mislim, da bi si zato zaslužil večjo vlogo."

So mladi prihodnost Evrope?

Po njegovih besedah je pomembna tudi podpora mladinskim organizacijam, predvsem v tistih državah, kjer so ta slabše razvita, npr. v mlajših članicah. "Verjamem v to, da smo mladi tisti, ki smo prihodnost EU. Graditi je treba na mladinskih organizacijah in mobilnosti, saj na ta način pridemo do evropske identitete. Ta pa je tista, ki je pomembno, ne pa pogovori o finančni stabilnosti in podobnih zadevah, ki na žalost samo škodujejo ugledu evropske skupnosti."

Evropski parlament potrjuje proračun EU in s tem tudi sredstva za Erasmus+. Funkcijo stalnega poročevalca parlamenta za Erasmus+ je parlament nedavno dodelil evropskemu poslancu iz Slovenije Milanu Zver. Ta je vlogo prevzel od Nemke Doris Pack, ki je ustvarila program in več kot 25 let pomagala pri njegovi nadgradnji. Zver je napovedal, da si bo prizadeval razširiti program in še povečati njegovo uspešnost.