Maroša iz uprave Mercatorja: Kljub prevzemu ostajamo trgovec z največ slovenskimi izdelki na policah

Mercator ima več kot 1000 dobaviteljev, ki prihajajo praktično z vseh celin. Poreklo je najbolj pomembno pri svežih programih - pri sadju in zelenjavi, mesu, mleku, kruhu, ribah in podobno. "V svežem programu, kjer je poreklo pomembno, je v Mercatorju večina izdelkov slovenskega porekla," je pojasnil Maroša.

Pri mesu in ribah je takšnih izdelkov 90 odstotkov, pri kruhu in pekovskemu pecivu 95 odstotkov, pri svežem sadju pa skozi celo leto 16 odstotkov. "Delež bi bil višji v primeru večje samooskrbe," je dejal Maroša in dodal, da so v času sezone deleži slovenskega sadja na Mercatorjevih policah bistveno višji.

"Jagode pozimi pri nas ne rastejo. Sezona breskev traja en mesec, takrat, ko so, je veliko slovenskih," je ponazoril. Podobno velja za svežo zelenjavo. Skozi celo leto zagotavljajo 48-odstotni delež slovenske zelenjave in tudi ta delež bi bil višji v primeru večje samooskrbe. Pri mleku in mlečnih izdelkih je slovenskih 69 odstotkov izdelkov.

"V kategorijah, ki so za potrošnika najbolj pomembne, imamo maksimalen možen delež slovenskega blaga," je dejal in opozoril, da je ponudba slovenskega blaga povezana tudi s tem, koliko ga dejansko lahko odkupijo. "Je pa res tudi to, da moraš potrošniku vseeno ponuditi malce širšo izbiro, ne le slovensko," je ocenil Maroša.

Kot je dejal, Mercator v zadnjih letih povečuje odkup slovenskega sadja in zelenjave. Lani so v primerjavi z letom prej količinsko odkupili 28 odstotkov več slovenskega sadja in zelenjave, v prvem letošnjem četrtletju pa so količinski odkup slovenskega sadja in zelenjave na letni ravni povečali za 14 odstotkov, čeprav ni sezone.

Količinski odkup mesa, rejenega v Sloveniji, se v prvem trimesečju na letni ravni ni spremenil. "Mercator kot edini trgovec v Sloveniji v redni prodaji ohranja meso, 100-odstotno rejeno v Sloveniji, kljub temu da so surovine iz tujine bistveno cenejše zaradi padca cen na evropskih trgih, predvsem na svinjino," je dejal in spomnil na rusko krizo.

Maroša se je s tem odzval na nekatera opažanja glede ponudbe izdelkov lastnih blagovnih znamk Mercatorja. Agrarni ekonomist Aleš Kuhar je za STA denimo ocenil, "da vodstvo Mercatorja oz. Agrokorja precej podcenjuje sposobnost zaznavanja sprememb slovenskega potrošnika".

Maroša se glede tega sprašuje: "Ali je to podcenjujoče, da nudiš 30 do 40 odstotkov dražje blago samo zato, ker je slovensko? Ali je potrošnikom, sploh cenovno občutljivim, v takšnih primerih skozi uvoz, sploh pri kategorijah, ki so izrazito pomembne za vsak družinski proračun v času, ko imamo 115.000 brezposelnih, smiselno ponuditi tudi kaj cenejšega od drugod? Mi mislimo, da je."

Maroša zagotavlja, da Mercator, ki je od lanskega poletja v lasti hrvaškega Agrokorja, tudi po prevzemu nadaljuje s prakso, ki so jo vzpostavili konec leta 2012 in v skladu s katero ohranjajo dolgoročne pogodbe s slovenskimi dobavitelji sadja in zelenjave. "Nismo prekinili niti ene pogodbe in povečali smo odkup," je dejal.

Navedel je tudi podatek, da so od 20 glavnih slovenskih živilskih dobaviteljev v prvem letošnjem četrtletju odkupili toliko blaga kot v prvem lanskem četrtletju. Lani so ta odkup glede na leto prej povečali za odstotek, leta 2013 pa glede na leto 2012 za dva odstotka.

Ob tem je Maroša spomnil, da se konkurenca v slovenski trgovini izrazito povečuje. "Trgovci med sabo tekmujemo tudi s širino ponudbe. Mercator kljub prevzemu in vsem ostalim dejavnikom ohranja status tistega, ki ima na polici največ slovenskih izdelkov, mora pa skozi širino ponudbe poskrbeti tudi za svojo konkurenčnost," je dejal.

Na vprašanje, koliko dobaviteljev so zamenjali po prevzemu, ni dal natančnega odgovora. "Ni stvar v menjavi dobavitelja. Bolj lahko govorimo o spremembah na ravni izdelka ali dodajanju posameznih izdelkov kot pa o menjavi dobavitelja. Z njimi imamo sklenjene letne pogodbe in letos smo jih sklenili ravno toliko kot lani. Mislim, da menjava dobaviteljev sploh ni kakšna huda tematika," je ocenil.

A dejstvo je, tako Maroša, da se nabor izdelkov, ki jih kupujejo od dobaviteljev, ves čas menja. "Dobavitelji sami razvijajo nove izdelke in glede na to, da je polica omejena, moraš enega odstraniti, če drugega dodaš," je pojasnil.

Ob tem je opozoril še, da so pravila za izbor izdelkov, ki jih prodajajo pod lastno trgovsko znamko, drugačna kot za sveže blago ali izdelke blagovnih znamk. "Pri trgovski znamki so kupci na ceno še posebej občutljivi. Poreklo je pomembno, a le, če je prava cena," je dejal.

Kot pravi, v zadnjih šestih mesecih velikih sprememb v menjavi slovenskih dobaviteljev s tujimi ni bilo. V nekaterih primerih so izdelke dodali - nek izdelek trgovske znamke je npr. že obstajal, dodali pa so mu še enega dobavitelja. "Na drugi strani pa je treba vedeti tudi, da so tudi nekateri slovenski dobavitelji, tisti, ki so bili dovolj prodorni in konkurenčni, dobili bistveno večje količine na razpisih trgovske znamke tudi za druge družbe v skupini Agrokor. Ta proces je tako lahko dvosmeren," je sklenil.