Podjetja 31.3.2015 13:33

Obrtniki kritični do (ne)uresničevanja njihovih zahtev

Ljubljana, 31. marca - Upravni odbor Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) je bil na današnji seji kritičen do neuresničevanja zahtev zbornice s strani vlade. Kot so poudarili, bodo v prihodnje neživljenjske zakone pogosteje izpodbijali s pravnimi sredstvi.

Ljubljana. Predsednik upravnega odbora OZS Branko Meh. Foto: Tamino Petelinšek/STA Arhiv STA

Ljubljana.
Predsednik upravnega odbora OZS Branko Meh.
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Arhiv STA

Upravni odbor OZS je danes med drugim razpravljal o zahtevah obrti in podjetništva za leto 2015. Kot je uvodoma povedala Maja Rigač z zbornice, se zahteve ne bodo pomembneje razlikovale od lanskih.

Od 10 zahtev, ki jih je OZS postavila v letu 2014, je bila namreč uresničena zgolj ena, in sicer zahteva na področju pavšalne obdavčitve. Preostale, kot so zahteve po zmanjšanju stroškov dela, ukrepih za krepitev plačilne discipline, spremembah izvršbe in insolvenčne zakonodaje, prenove javnega naročanja in izboljšanja dostopa do virov financiranja, pa ostajajo neizpolnjene in jih bo OZS najverjetneje ponovila.

Ob tem pa naj bi dodali še nekatere nove, ki bi se med drugim nanašale na vprašanje nepremičninskega davka, davčnih blagajn in regresnega zahtevka.

Med člani upravnega odbora se je na to temo vnelo precej razprave. Nekateri so menili, da bi bilo bolj smiselno zahteve oklestiti na le nekaj točk, saj dolge sezname vlada in njeni organi zgolj pospravijo v predale. Drugi člani so bili kritični do dejstva, da je bila od 10 zahtev izpolnjena le ena.

Predsednik OZS Branko Meh je poudaril, da se vodstvo zbornice pogovarja z najvišjimi vladnimi predstavniki in jim predstavi svoje zahteve, ne more pa jih prisiliti v uresničevanje. Je pa upravni odbor podprl sklep, da gre v primeru, da vlada na zahteve OZS ne bo odgovorila ali bo odgovor negativen, zbornica "z vsakim takim zakonom, ki je za nas neživljenjski" v ustavno presojo.

Med drugim je odbor razpravljal še o predlogu uvedbe davčnih blagajn. Člani odbora so se strinjali, da je uvedba teh blagajn najverjetneje neizogibna, si pa bodo odločno prizadevali, da vlada, ki si zaradi teh blagajn obeta pritok svežega denarja, nase prevzame tudi del stroškov uvedbe teh blagajn.

Meh je pojasnil, da bo država le težko plačala stroške uvedbe davčnih blagajn. Bi pa verjetno lahko dosegli kakšno drugo rešitev, kot so davčne olajšave. V OZS tudi menijo, da bi moral biti rok za uvedbo davčnih blagajn leto dni od sprejema zakona.

Nekateri člani odbora so opozorili, da si informacije o strošku uvedbe davčnih blagajn nasprotujejo. Direktor OZS Danijel Lamperger pa je pojasnil, da strošek davčnih blagajn še ni znan, saj tehničnih specifikacij za te blagajne vlada še ni opredelila.

Razvijalcem naj bi tehnične zahteve posredovali šele poleti, takrat pa bodo bolj jasni tudi stroški. Nekateri obrtniki pa bodo ob tem morali kupiti še ustrezno strojno opremo, torej računalnike. Člani odbora pa so opozorili še, da strošek davčnih blagajn ne bo enkraten, saj bodo morali obrtniki v prihodnje nadgrajevati tako strojno kot programsko opremo.