Intervju Startupi 31.3.2015 8:12

Tamara Valenčič iz D-Labs: V startupih ni struktur, ki bi zaustavljale procese

Ljubljana, 31. marca - Vsa velika podjetja se prej ali slej ujamejo v past tradicionalnih, strogo začrtanih procesov, je prepričana dolgoletna Simobilova kadrovska direktorica Tamara Valenčič. Pred kratkim je odšla v tehnološko podjetje D-Labs, ki se ukvarja z razvojem celostnih spletnih rešitev za mlada podjetja.

Ljubljana. Intervju s Tamaro Valenčič iz podjetja D-Labs. Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana.
Intervju s Tamaro Valenčič iz podjetja D-Labs.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana. Intervju s Tamaro Valenčič iz podjetja D-Labs. Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana.
Intervju s Tamaro Valenčič iz podjetja D-Labs.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana. Intervju s Tamaro Valenčič iz podjetja D-Labs. Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana.
Intervju s Tamaro Valenčič iz podjetja D-Labs.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana. Intervju s Tamaro Valenčič iz podjetja D-Labs. Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana.
Intervju s Tamaro Valenčič iz podjetja D-Labs.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana. Intervju s Tamaro Valenčič iz podjetja D-Labs. Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana.
Intervju s Tamaro Valenčič iz podjetja D-Labs.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana. Intervju s Tamaro Valenčič iz podjetja D-Labs. Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana.
Intervju s Tamaro Valenčič iz podjetja D-Labs.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana. Intervju s Tamaro Valenčič iz podjetja D-Labs. Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana.
Intervju s Tamaro Valenčič iz podjetja D-Labs.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana. Intervju s Tamaro Valenčič iz podjetja D-Labs. Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana.
Intervju s Tamaro Valenčič iz podjetja D-Labs.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana. Intervju s Tamaro Valenčič iz podjetja D-Labs. Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana.
Intervju s Tamaro Valenčič iz podjetja D-Labs.
Foto: Anže Malovrh/STA

Lani ste ustvarili 1,4 milijona evrov prihodkov. Ali se še imate za startup?

Pri nas želimo biti startup in gojiti startup kulturo ter miselnost, saj bomo edino na ta način sposobni delati za startupe. Naši glavni naročniki so mlada podjetja in tudi čisto začetni startupi od same ideje naprej. Največji izziv bo vzdrževati to kulturo, ki jo trenutno še imamo. Zelo hitro smo zrasli, in ko podjetje raste, se mora struktura spreminjati, morajo se postaviti okvirji. V dveh mesecih, odkar sem tu, veliko razmišljamo, kakšno kulturo imamo in kako jo vzdrževati še naprej.

Je gojenje te kulture primerno tudi za bolj tradicionalna podjetja?

Vsa velika podjetja se prej ko slej ujamejo v past, da morajo delovati po tradicionalnih, strogo začrtanih okvirih in procesih. V zadnjem času je veliko debat na temo, kako v tako velike sisteme pripeljati inovativnost, kako razvijati stvari hitro in po vitkih procesih. V velikih podjetjih namreč ravno sistemi zavirajo hitrost. V prejšnji službi smo pred letom in pol začeli uvajati razmišljanje o tem ter izobraževali sodelavce. Bili smo kar precej uspešni, vsaj z vidika razumevanja razlik in drugačnega delovanja. Seveda se moramo zavedati, da agilnosti ne moremo uvesti v celotni organizaciji, lahko pa znotraj potegnemo eno spiralo, eno skupino ljudi, ki bo za začetek to hitrost in drugačnost potegnila dalje. To bi bilo še posebej pomembno za tehnološke panoge in povsod tam, kjer bodo velika podjetja začeli prehitevati mali startupi s svojimi inovacijami.

Bodo pa morali tudi startupi v določeni fazi rasti začeti razmišljati o dobrih praksah velikega, tradicionalnega podjetja. Ni vse, kar se tam počne, za odpis. Ob določeni velikosti mora biti struktura jasno postavljena. V D-Labsu na primer niso imeli urejenega plačnega sistema in kariernih poti - izkušnje tradicionalnih podjetij torej pridejo prav tudi v svetu startupov. In seveda obratno - na področju ugodnosti za zaposlene so v D-Labsu zelo napredni. Imamo tedenske zajtrke, druženja, stand-up sestanke, fleksibilno delo in še veliko drugega, kar se je zgodilo zelo organsko. Velika podjetja se tu poslužujejo teorij in certifikatov.

Pred tem ste bili vodja službe za korporativno komuniciranje in strateško upravljanje človeških virov na Simobilu. Ste tudi kadrovska direktorica leta 2014. Zakaj ste se odločili za odhod v startup?

Portal startupjob.si sem spremljala že dlje časa. Iz radovednosti in mikavnosti, priznam. Poleti sem zasledila razpis za chief talent officerja in se nanj takoj prijavila. V prvi vrsti se mi je zdelo zelo zanimivo, da podjetje, kot je D-Labs, išče osebo, odgovorno za kadre. Mislim, da je to ključ do uspeha podjetij, ki preraščajo iz startupa v srednje veliko podjetje. Prijavila sem se instinktivno, zdelo se mi je, da lahko iz neke velike korporacije, z vsemi izkušnjami, ki jih dobiš tam, v ta svet ogromno prineseš. Po drugi strani pa se mi zdi, da se bo treba v Sloveniji bolj osredotočati na malo gospodarstvo in na mala podjetja, ki so zelo uspešna in imajo veliko perspektivo.

Katere so glavne razlike, ki jih opažate s prihodom v startup?

Prva razlika, ki jo opaziš, je, da nimaš svoje pisarne, svoje mize, ampak delaš od kjerkoli. Druga pomembna je ta, da imamo zelo vitek menedžment. Ni struktur poročanja, ki zaustavljajo procese, kar je ključ do tega, da si hitrejši. Še ena pomembna razlika pa je ta, da kadrovski menedžerji v velikih sistemih branijo interese podjetja - ali zaposliti novega človeka ali ne, se pravi stroškovni vidik. Tukaj je slika popolnoma drugačna. Tukaj se vodje izredno dobro zavedajo stroškovnega vidika. Podjetniški duh je čutiti dosti bolj kot v velikih podjetjih. To je bila zame osebno največja razlika.

Delate sedaj več ali manj kot prej?

Mislim, da delam dosti bolj učinkovito, saj se ne ukvarjam z vsemi stvarmi, ki jih prinese velik sistem. Namesto tega se ukvarjam s tistim, kar dejansko rabimo danes in ta hip.

Je v prihodnosti pričakovati več takih prestopov med velikimi podjetji in startupi?

Bojim se, da je slovenski način razmišljanja zelo tradicionalen. Varno okolje, redna plača, sedim tukaj, dokler ne dočakam pokojnine ... Poznam zelo malo ljudi, ki bi si upalo iz varnega položaja, kjer se ti praktično nič ne more zgoditi, v okolje, v katerem dejansko ni načrtov za naslednja tri leta. Na eni strani sta fleksibilnost in osebnostna rast, na drugi strani pa varnost nekega sistema, kjer se lahko skriješ pod tri šefe. V startupih tega ni - tukaj si direktno izpostavljen, imaš pa na drugi strani toliko več ugodnosti.

S kakšnimi stereotipi se srečujete startupi?

Nič posebnega. Vsi nas vidijo kot neke geeke, ki se ukvarjamo z majhnim koščkom vesolja. Še posebej tehnološki startupi so razumljeni kot ljudje, ki se ne pogovarjajo, ki delajo svoje delo, ki imajo slušalke na ušesih. Kar seveda ni res. V D-Labsu je ogromno zavzetosti. Ljudje počnejo še druge stvari, niso samo v svojih programerskih kodah, ampak jih zanima svet okoli njih, čeprav delujejo kot zaprta skupnost.

Kakšne kadre iščete v podjetju?

Kratkoročno iščemo precej programerjev s specifičnimi znanji, dolgoročno pa mislim, da bomo kar odprti za širšo paleto kompetenc. Moramo se zavedati, da ob hitri rasti podjetja potrebujejo širši nabor znanj. Zato mi je D-Labs tudi padel v oči - če so ugotovili, da pri kritični masi 50 zaposlenih rabijo kadrovnika, potem podjetje očitno razume svojo pot ... Glede na rast, ki se nam obeta, bi bili veseli tudi kakšnega finančnega kadra, tudi pri programerjih je vedno bolj zaželeno, da obvladajo čim več programskih jezikov.

V Sloveniji težko najdemo diplomanta, ki bi bil takoj pripravljen prinašati dodano vrednost pri konkretnem programiranju. Obstajajo pa svetle izjeme in za te se bije boj na trgu. Družboslovne fakultete so že začele uvajati praktikum, tehnične pa ga prav zares še niso. Dosti gledamo na samo izobraževanje, na brezplačne certifikate, ali pa da so ljudje pridobivali izkušnje z lastnimi projekti. Osnovna izobrazba za nas niti ni tako visokega pomena, bolj pomembna je širina, ki poleg tehnološkega aspekta ponuja tudi razumevanje produkta kot celote.

Kakšna je dinamika na področju progamerskih kadrov? Čutite kaj odliva v tujino?

To ni taka težava. Slovenija je prijazna za življenje, še posebej če enkrat poskusiš živeti in delati v Londonu. Tudi naši fantje, ki hodijo v London, si ne želijo ostati v tujini. Slovenija jim je všeč in so ponosni, da delajo za angleške naročnike. Ponudba služb je ogromna. Samo na portalu startupjob.si je dnevno objavljenih kup oglasov. Ponudba znanja pa je slabša. Kandidatov je ogromno. Čuti se priliv iz fakultet, čuti se novi duh, vsi želijo delati v startupih, predvsem mladi, iščejo tudi pripravništva ...

Koliko vas je v podjetju?

V podjetju nas je okoli 60, imamo pa kar mešano strukturo zaposlenih in zunanjih sodelavcev, ki so praktično naši redni sodelavci, zunanji pa so samo po statusu. Ljudem dajemo svobodo, da se sami odločijo, ali bodo redno zaposleni ali pa s.p. ali d.o.o. Naša zakonodaja temu ni najbolj prijazna, kljub temu pa delujemo po principu fleksibilnosti.

Bi mladim svetovali, da se preizkusijo v startupih?

To bi svetovala vsakemu. Mladim na vsak način, ampak tudi moji generaciji. Podjetniški duh je ključ do uspeha, da se Slovenija začne obnašati malce drugače tudi v tradicionalnem gospodarstvu. Ne gre le za sisteme, procese in strukture in vse, kar tradicionalnemu podjetju krade čas ... Gre za idejo, produkt, entuziazem, uporabnika ter nenazadnje denar za naslednji cikel razvoja.