krog
GZS: Rast BDP ne sme voditi v povečanje izdatkov, temveč v reforme
Ljubljana, 27. februarja - Rast BDP v lanskem letu v višini 2,6 odstotka je bila glede na mesečne kazalce v drugem polletju pričakovana, so se na objavo statistikov odzvali v GZS. Številke pa ne smejo pomeniti vzvoda za povečanje javnofinančnih izdatkov, temveč obveznost za ukrepe v smeri strukturnih reform in drugih ukrepov za večjo konkurenčnost, so opozorili.
Ljubljana.
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS).
Foto: Tamino Petelinšek/STA
V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so spomnili, da je k rasti močno prispeval izvoz, ki se je v letni primerjavi povečal za 6,3-odstotka, še posebej pa njegov neto učinek, saj se je uvoz povečal le za 4,1 odstotka.
V zvezi s 3,6-odstotnim prispevkom rasti investicij k rasti bruto domačega proizvoda (BDP) pa so poudarili, "da gre za rast na račun nadpovprečnih enkratnih učinkov, ki jih v prihodnje ni realno pričakovati".
"Sektor investicij se od zadnjega kvartala 2014 dalje ohlaja. Na to kažejo tudi kratkoročni kazalci, saj je bila vrednost opravljenih gradbenih del decembra 2014 zmanjšana že šesti mesec zapored," so opozorili.
Ponovili so, da je bila 2,6-odstotna lanska gospodarska rast posledica investicij, financiranih z evropskimi sredstvi iztekajoče se finančne perspektive 2007-2013. Svežih virov iz nove perspektive 2014-2020 za investicijske namene v 2015 še ne bo, tudi v letu 2016 bodo še zelo omejeni, so posvarili.
"To dejstvo je treba upoštevati tudi pri napovedih rasti za leto 2016, ki bodo sicer odvisne od konjunkture in političnih razmer na glavnih izvoznih trgih," so prepričani v GZS.
Skladno s tem danes objavljen podatek o lanski rasti BDP po njihovem mnenju ne sme pomeniti vzvoda za povečanje javnofinančnih izdatkov z naslova socialnih izdatkov, usklajevanja pokojnin, sprostitve zaposlitev in rasti stroškov dela v javnem sektorju.
"Pomeniti mora predvsem obveznost za odločne ukrepe vlade v smeri strukturnih reform in drugih ukrepov za krepitev konkurenčnosti slovenskega poslovnega okolja. Gospodarstvo potrebuje razbremenitve, ne pa novih bremen," verjamejo.
Bruselj je sicer ta teden sporočil, da v Sloveniji makroekonomska neravnovesja niso več presežna in da je bil dosežen pomemben napredek.
"Z ugotovitvami se več kot strinjamo - da napredujemo v pravi smeri, posebej v izvozu," je za STA dejala izvršna direktorica GZS za zakonodajo in politike Alenka Avberšek.
A ključnega pomena so po njenih besedah še vedno reforme pokojninskega in zdravstvenega sistema ter trga dela, reforma javne uprave, jasna opredelitev strateških ciljev in prioritet razvoja ter pametna privatizacija.
"To so vzvodi za privlačnejše poslovno okolje, brez katerih vzdržne gospodarske rasti in javnofinančne konsolidacije ni mogoče pričakovati," je menila.
K ukrepom za izboljšanje poslovnega okolja za izvoznike, korporativno upravljanje in privatizacijo, za razdolževanje podjetij in obvladovanje javnega dolga je pozvala tudi Evropska komisija, so sklenili v GZS.
Slovenija je po danes objavljenih podatkih državnega statističnega urada lani po prvih ocenah realno zabeležila 2,6-odstotno gospodarsko rast, v zadnjem lanskem četrtletju pa se je BDP v primerjavi z zadnjim četrtletjem leta 2013 zvišal za 2,4 odstotka.
BDP, popravljen za vpliv sezone in števila delovnih dni, ki jih za primerjave znotraj EU uporablja evropski statistični urad Eurostat, se je lani zvišal za 2,4 odstotka.
V zadnjem lanskem četrtletju se je popravljen BDP v primerjavi s tretjim lanskim četrtletjem zvišal za 0,3 odstotka, v primerjavi z zadnjim četrtletjem leta 2013 pa za dva odstotka.