Slovenija lani z 2,6-odstotno gospodarsko rastjo

BDP, popravljen za vpliv sezone in števila delovnih dni, ki jih za primerjave znotraj EU uporablja evropski statistični urad Eurostat, se je lani zvišal za 2,4 odstotka.

V zadnjem lanskem četrtletju se je popravljen BDP v primerjavi s tretjim lanskim četrtletjem zvišal za 0,3 odstotka, v primerjavi z zadnjim četrtletjem leta 2013 pa za dva odstotka.

Anže Podnar iz oddelka za nacionalne račune na Statističnem uradu RS je na današnji novinarski konferenci ocenil, da se je trend rasti v lanskem zadnjem četrtletju nekoliko ustavil, vzroke za to pa vidi predvsem v šibki domači potrošnji. "Potrošnja še vedno stagnira. Če bomo želeli dosegati višjo gospodarsko rast, bo morala končno začeti rasti tudi potrošnja," je dejal Podnar.

Prvič po letu 2008 se je lani zvišala tudi zaposlenost, vendar je bila rast zaposlenosti nekoliko počasnejša od gospodarske rasti, kar po Podnarjevih pojasnilih pomeni, da je bila lani večja tudi produktivnost zaposlenih.

Lani je v tekočih cenah vrednost BDP znašala 37,246 milijarde evrov, kar je nominalno za tri odstotke več kot leta 2013.

Glavni generator gospodarske rasti je bil izvoz, ki je v vseh četrtletjih pozitivno vplival na rast, in to v vsakem četrtletju bolj. Se je pa v zadnjem četrtletju upočasnilo domače povpraševanje.

Izvoz se je v zadnjem četrtletju povečal za 8,4 odstotka, predvsem zaradi večjega izvoza blaga, ki je porasel za 9,5 odstotka, pri tem najbolj izvoz motornih vozil. Izvoz proizvodov se je v celotnem letu 2014 povečal za 6,3 odstotka.

"Podobno kot v prejšnjem četrtletju je narasel predvsem izvoz motornih vozil in farmacevtskih proizvodov, pri storitvah pa se je povečal predvsem izvoz transportnih storitev," je pojasnil Podnar.

Uvoz je v zadnjem četrtletju porasel za 3,3 odstotka. Povečal se je predvsem uvoz motornih vozil ter delov in opreme za motorna vozila. V celotnem letu 2014 se je uvoz povečal za 4,1 odstotka. "Zaradi nižjih cen je bilo v zadnjem četrtletju pričakovati nekoliko večji uvoz naftnih derivatov, vendar do tega ni prišlo," je dodal Podnar.

Zaradi močne rasti izvoza in nekoliko počasnejše rasti uvoza je bil prispevek salda menjave s tujino h gospodarski rasti izredno velik; znašal je štiri odstotne točke. Pogoji menjave so bili ugodnejši kot v prejšnjih dveh četrtletjih, predvsem zaradi nižjih cen energentov (indeks 100,8).

Domače trošenje se je v zadnjem četrtletju zmanjšalo za 1,6 odstotka. Na domače trošenje je negativno vplivalo manjše investicijsko trošenje. V celotnem letu 2014 se je domača potrošnja povečala za 0,8 odstotka.

Bruto investicije so se po šestih zaporednih četrtletjih rasti tokrat zmanjšale za sedem odstotkov. V okviru teh so upadle investicije v spremembe zalog. Te so negativno prispevale k rasti obsega BDP 1,2 odstotne točke.

Bruto investicije v osnovna sredstva so se zmanjšale za 0,9 odstotka. V okviru teh so se bruto investicije v zgradbe in objekte zmanjšale za 2,2 odstotka, predvsem zaradi nižjih bruto investicij v stanovanjsko gradnjo (nižje za 6,5 odstotka).

Povečale so se bruto investicije v transportno opremo, in sicer za 13,3 odstotka. Ponovno so se zmanjšale bruto investicije v drugo opremo in stroje; te so bile nižje za 2,9 odstotka. Vse leto 2014 pa so rasle bruto investicije v proizvode intelektualne lastnine, tokrat so se zvišale za 0,4 odstotka.

Negativen je bil tudi vpliv končnega trošenja. To se je v zadnjem četrtletju 2014 zmanjšalo za 0,3 odstotka. Zasebno trošenje se je zmanjšalo za 0,8 odstotka, in to predvsem zaradi manjšega trošenja drugih dobrin (padec za 1,4 odstotka), medtem ko se je trošenje trajnih dobrin povečalo za osem odstotkov. Končno trošenje države pa se je okrepilo za 1,2 odstotka.

Skupna dodana vrednost gospodarstva se je v četrtem četrtletju zvišala za 3,2 odstotka, kar je 0,5 odstotne točke manj kot v prejšnjem četrtletju, ko se je zvišala za 3,7 odstotka - posledično zaradi gradbeništva. Po visokih rasteh dodane vrednosti v tej dejavnosti v prejšnjih četrtletjih se je ta tokrat zmanjšala za 0,7 odstotka.

Še naprej pa se povečuje dodana vrednost predelovalnih dejavnosti, tokrat se je zvišala za 6,7 odstotka. "Gre za glavne izvoznike, ki opravijo skoraj tri četrtine celotnega slovenskega izvoza," je izpostavil Podnar. V transportu se je dodana vrednost okrepila za 5,1 odstotka, v gostinstvu za 1,9 odstotka.

Ponovno se je zvišala tudi v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (za 12,9 odstotka), in sicer zaradi visoke rasti v zaposlovalni dejavnosti. Neto davki na proizvode so se v tem četrtletju znižali za 2,5 odstotka.