Dravske elektrarne lani spet dobičkonosno

Dravske elektrarne veljajo za najbolj dobičkonosno družbo znotraj HSE in so že avgusta izpolnile letošnji letni načrt proizvodnje električne energije. Kot je za STA povedal prvi mož DEM Viljem Pozeb, so leto 2014 zaključili z dobrih 3,92 milijona megavatnih ur proizvedene energije, kar je doslej največ v njihovi zgodovini.

"Ob izjemno ugodni hidrologiji Drave, ki je vse mesece razen julija presegala načrtovano, in visoki obratovalni pripravljenosti je proizvodnja električne energije vse leto potekala zanesljivo. Letno povprečje pretokov Drave je znašalo 426 kubičnih metrov na sekundo, kar predstavlja 157 odstotkov načrtovanega pretoka," je dejal Pozeb.

Dosežena lanska proizvodnja DEM pomeni skoraj polovico celotne proizvedene električne energije v skupini HSE, s tem pa so DEM zadovoljile skoraj 32 odstotkov potreb po električni energiji v Sloveniji. Več kot 99 odstotkov so proizvedli v svojih osmih velikih hidroelektrarnah, nekaj malega pa tudi na treh malih hidroelektrarnah, od katerih je ena na Muri, ter v štirih sončnih elektrarnah.

V letošnjem letu po Pozebovih besedah poslovni načrt predvideva 2,82 milijona megavatnih ur proizvedene električne energije, v tem primeru pa načrtujejo za skoraj 8,6 milijona evrov čistega dobička. Ob tem nadaljujejo tudi s pripravo projektov za investicije v nadaljnje projekte za pridobivanje elektrike iz obnovljivih virov energije.

Čeprav je dejstvo, da nekateri velikopotezni projekti DEM trenutno stojijo tudi na račun megaprojekta Teš 6 v Šoštanju, tega Pozeb uradno ne navaja kot razlog za zastoj. Tako njihov največji projekt Črpalne hidroelektrarne (ČHE) Kozjak kot hidroelektrarne na Muri so po njegovem upočasnjene zaradi trenutnih tržnih razmer in zahtevnosti umeščanja novih energetskih objektov v prostor.

"Projekt ČHE Kozjak je bil umeščen v prostor že leta 2011. Pridobivanje okoljevarstvenega soglasja pa je zelo upočasnjeno, saj že dobri dve leti čakamo na odločitev ustavnega sodišča na ustavno pritožbo civilne iniciative, ki projektu nasprotuje," pravi direktor DEM.

Ob tem nadaljujejo tudi s pripravo projektov izkoriščanja energetskega potenciala Mure, izgradnje malih HE na pritokih Drave, izkoriščanja vetrnega potenciala in drugih projektov, ki bodo izkazovali zahtevano ekonomsko donosnost.

Družba je medtem bolj ali manj tudi že zaključila sanacijo po nekaterih naravnih ujmah v zadnjih letih, predvsem jesenskih poplavah iz leta 2012. Za dokončno sanacijo bo po Pozebovih besedah potrebno sanirati še dva preboja Drave na odtočnem kanalu hidroelektrarne Zlatoličje ter opraviti še nekaj manjših obrežnih zavarovanj.

Sicer pa se zadnje dni v Mariboru nahaja tudi notranja revizorka HSE, ki naj bi po pisanju Večera pregledovala nekatere posle. Vendar Pozeb trdi, da ima skupina HSE enotno službo notranje revizije, ki v skladu s svojimi letnimi načrti izvaja notranje revizije tako v matični, kot tudi v odvisnih družbah. "Za leto 2015 je bila predvidena izvedba notranjega revizijskega pregleda družbe DEM, ki že poteka," pojasnjuje Pozeb.