"S programiranjem so v bistvu začele ženske"

Na področju informacijskih tehnologij že tradicionalno prevladujejo moški. S kakšnimi pripombami se najpogosteje srečuješ kot ženska?

Ponavadi te stereotipne zadeve niso tako očitne. Pogosteje se zgodi, da pridem na poslovni sestanek in sem edina ženska za mizo. Vsi predvidevajo, da nimam tehničnih znanj, da se recimo ukvarjam z marketingom, in se pogovarjajo z moškim kolegom, čeprav sploh ni tehnik.

Je ženski pristop v IT-sferi pomemben?

Zanimivo je, da vedno, ko govorimo o ženskah in tehnologiji, dobim občutek, kot da se pogovarjamo o neki manjšini. Ampak ženske predstavljamo več kot polovico prebivalstva, veliko tudi uporabljamo tehnologijo, pri nekaterih storitvah nas je celo več kot polovica, veliko se odločamo tudi za tehnološke nakupe v gospodinjstvih.

V bistvu je problematično, če nismo dovolj zastopane pri razvoju tehnologije, ki jih same nato uporabljamo. S stališča uporabnice je čutiti, da nekateri izdelki in storitve niso bili razviti z nami v mislih. Raziskave tudi kažejo, da imajo raznolike ekipe uspešnejše in imajo boljše ideje. Vsak k zadevi prinese svoje izkušnje in svoje poglede - če so si ekipe preveč podobne, so tudi rešitve podobne in precej manj kreativne.

Se slovenska podjetja po tvoje zavedajo tega problema?

Pri nas se je o tem že začelo malo razmišljati in govoriti, ampak vseeno večinoma še nimamo kulture, kako delati v ekipi z ženskami. Poznam nekaj zgodb kolegic, ki so edine ženske v podjetjih. Kolegih jih ignorirajo, jih ne opazijo. Pri podjetjih je prvi korak to, da se zavedaš, da je dobro imeti malo bolj raznoliko ekipo in delati na kulturi zaposlenih.

Je to del razloga, da so ženske tako slabo zastopane?

Gre za kompleksno vprašanje. V bistvu so s programiranjem začele ženske - programiranje je dolgo bilo ženska stvar. Preden smo imeli računalnike, se je izraz 'computers' uporabljal za ljudi - ženske, ki so izvajale kalkulacije. To je bilo še pred uvedbo kartic. Nekje v osemdesetih so se razmere nato začele obračati v prid moškim. Dobre razlaga, zakaj se je to zgodilo, ni. Vemo pa, kakšna je situacija danes. Če pogledamo ljubljansko fakulteto za računalništvo, imajo vpisanih nekje deset ali enajst odstotkov žensk.

Kako torej povečati delež žensk?

Mi to poskušamo doseči prek različnih dogodkov, kot so delavnice Rails Girls in Codecatz. S tem želimo ženskam predstaviti, da je programiranje lahko zabavno, da ni samo za fante. Ko sem začela z organizacijo delavnic, nisem vedela, kakšen bo odziv. Ko smo začeli prebirati prijave, se je izkazalo, da se jim programiranje zdi moška zadeva, da jim fantje oz. bratje ne želijo pomagati, jih odvračajo od programiranja,... Izkazalo se je, da je velik problem tudi v percepciji pri ženskah. Zato se mi zdi pomembno, da taki dogodki obstajajo.

Še poziv: Če vas zanima programiranje in ste pripravljene delati, nas poiščite na Facebooku in Twitterju. Dobivamo se vsak teden, niso pa to vodeni dogodki - v bistvu si pomagamo in skupaj delamo na projektih. Naš prvi večji projekt je spletna stran za evropski teden programiranja http://codeweek.eu/